Najvišja stolpnica v Avstriji

Stolpnica DC 1 (DC v njenem imenu pomeni Donau City) stoji na levem bregu Donave, na tako imenovani Donavski plošči. V 60 nadstropjih in na 73.000 kvadratnih metrih uporabne površine so tako hotel (v prvih 15 nadstropjih), pisarne, restavracija in bar. Slednja sta na vrhu stolpnice s čudovitim razgledom na mesto Dunaj. Začetek gradnje se je nekajkrat zamaknil, zlasti zaradi gospodarske krize, gradili pa so jo od leta 2010 do 2014, ko so jo tudi uradno odprli. Gradnja naj bi po nekaterih podatkih stala kar 300 milijonov evrov.

Kot valovi z Donave

Francoski arhitekt Dominique Perrault je z valovito fasado želel posnemati Donavo, nad katero se stolpnica dviga. »Pri načrtovanju ni šlo za to, da bi postavljali višinske rekorde, ampak smo želeli ustvariti kakovostno zasnovano stavbo, ki bi prepričala z zahtevnim dizajnom in visoko kakovostjo. Višina je nastala iz ambicije, da bi pri gradnji predvidene prostornine ohranili privlačno estetiko vitkega stolpa,« so povedali v njegovem biroju. Na treh straneh stolpnice je namreč fasada "gladka", na eni pa valovita. Ko se ji bo pridružila še druga stolpnica (DC 2), naj bi zaradi valovite fasade skupaj delovali kot slap.

Izčiščeno in dokaj temno notranjost stolpnice je zasnoval Perraultov sodelavec in umetniški direktor v biroju Gaëlle Lauriot-Prévost, s katerim ustvarjata že več kot dvajset let. Prehodne prostore, kot sta lobi in prostor pred dvigalom, zaznamujejo beton, kamen in kovina. Pred vhodom v stolpnico pa si je arhitekt zamislil kovinske strukture, ki po obliki spominjajo na dežnik, zadržale pa naj bi veter.

Stolpnica zaznamuje veduto mesta Dunaj, a po mnenju arhitekta ne na račun arhitekturne zgodovine mesta.

PREBERITE ŠE: Odprta vrata – Dunaj: Urbano zatočišče

Francoski arhitekt z mednarodnim uspehom

Dominiq Perrault, ki se je rodil leta 1953 v kraju Clermont-Ferrandu v Franciji, je zaslovel leta 1989, ko je zmagal na natečaju za gradnjo nove francoske Narodne knjižnice v Parizu. Leta 1978 je diplomiral iz arhitekture, leto pozneje še iz urbanizma, podiplomski študij pa je nadaljeval na zgodovini. Kmalu za tem (leta 1981) je v Parizu odprl svoj biro Dominique Perrault Architecture (DPA).

Prvi večji projekt je naredil leta 1984, to je bila visoka šola za inženirje elektronike in elektrotehnike v Marne-la Vallée. Sledila je zmaga na natečaju za novo Narodno knjižnico v Parizu, nato pa še drugi večji projekti doma in v tujini. Po njegovih zamislih so zgradili olimpijski velodrom in plavalni bazen v Berlinu, širitev evropskega sodišča v Luksemburgu, olimpijski teniški stadion v Madridu, kampus univerze Ewha v Seulu, stolpnico Fukoku v Osaki na Japonskem ...  Tudi v Franciji je gradil in še gradi kar nekaj različnih zgradb, od galerij, konferenčnih središč, državno-upravnih stavb do stanovanjskih naselij in poslovnih stavb.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Med drugim je prejel nagrado Mies van der Rohe, ki jo Evropska unija podeljuje za arhitekturo, in sicer za Narodno knjižnico v Parizu, pa francosko srebrno medaljo z mestno planiranje, francosko nacionalno nagrado za arhitekturo in številne druge.

Njegove zgradbe pogosto opisujejo kot nenavadne, na dvorišču francoske Narodne knjižnice raste gozd, berlinsko športno središče je vkopano v zemljo, na njegovi strehi pa je sadovnjak ... Tudi prostor med stolpnicama na Dunaju si je zamislil kot nekakšen urbani trg.

Začetek gradnje druge stolpnice

Donavska plošča, kjer bodo poleg omenjenih dveh stolpnic zrasle še tri nove zgradbe, je bila do šestdesetih let prejšnjega stoletja mestna deponija. V sedemdesetih letih so tu najprej zgradili tretji sedež (po New Yorku in Ženevi) OZN in kongresno središče, nato še nove stanovanjske zgradbe.

Drugo stolpnico DC 2 naj bi začeli graditi sredi letošnjega leta. V višino bo merila 175 metrov, imela bo 53 nadstropij, obsegala pa 52 tisoč kvadratnim metrov površin. V njej je načrtovanih 470 stanovanj, poslovni prostori, pisarne in restavracija. Predvidevajo, da bi jo lahko zgradili v štirih letih za 170 milijonov evrov. To bo tretja največja zgradba v Avstriji.

Še pred tem pa naj bi bila končana najnižja izmed treh stolpnic DC 3, za katero so temelje postavili lani oktobra. Ta bo visoka "skromnih" sto metrov in 33 nadstropij, v njej pa bodo študentska stanovanja. Predviden čas gradnje je tri leta. Omenjena stolpnica se od svojih dveh sester ne bo razlikovala le po uporabi, ampak tudi po zasnovi: fasada bo sestavljena iz svetlih tridimenzionalnih elementov.

Najvišji stanovanjski blok v Avstriji

Po letih zapletov pa naj bi v letošnjem letu v tem delu Dunaja začeli graditi še zgradbo Danube Flats, ki bo stala na mestu nekdanjega cinepleksa. Tega so že porušili, z gradnjo stanovanj pa naj bi v kratkem začeli. 160 metrov visoka stavba bo imela 49 nadstropij - to bo najvišji stanovanjski blok v Avstriji in tretji najvišji v Evropi. V njej bo 600 stanovanj in od 120 do 150 apartmajev za kratkoročni najem, zdravstveni dom, vrtec, trgovine in fitnes. Zgradili naj bi jo v štirih letih, stroške gradnje pa ocenjujejo na 270 milijonov evrov. Za zamudo z gradnjo so odgovorni stanovalci sosednjega Seidlerjevega stolpa, ki so po poročanju avstrijskih medijev kmalu po predstavitvi načrtov na dunajsko upravno sodišče vložili pritožbo zoper gradbeno dovoljenje. Sodišče je zdaj dokončno zavrnilo njihovo pritožbo, tako da se gradnja lahko začne. Zgradba Danube Flats bo namreč stala tik ob že obstoječem Seidlerjevem stolpu, v katerem so prav tako stanovanja.

PREBERITE ŠE: Urbanizem in družba: Za Dunaj je Seestadt priložnost stoletja