Hiša za opazovalca ptic

Projekt hiše v okrožju Ayrshire na jugozahodu Škotske je bil zasnovan kot ’stavba znotraj ruševine’, zadržan in spoštljiv do preteklosti, hkrati pa ohranja pristno vez z okoliško pokrajino. »V času našega prvega obiska so od nekdanje stavbe ostali le štirje zunanji zidovi, betonska plošča, dva opečnata zidova za ločevanje gospodarskega poslopja in en kamniti zid. Ruševina je bila zaplata raznoraznih sprememb, ki so nastajale več kot dvesto let iz žganega kamna, peščenjaka, lokalne opeke in betona. Ruševine so predstavljale lokalno pokrajino in materiale, ki so bili uporabljeni na tem območju v zadnjih nekaj sto letih,« pravi Ann Nisbet, arhitektka in direktorica Studia Ann Nisbet. Streha se je zrušila že pred nekaj leti. Nazadnje so stavbo uporabljali za oskrbo krav.

FOTO: David Barbour

Vsak del obstoječe ruševine so pred posegom izmerili in dokumentirali. Nastala je zbirka risb in diagramov, ki ponazarjajo razvoj strukture od njenega prvotnega stanja v zgodnjem 19. stoletju, skozi več preobrazb do najnovejših strukturnih sprememb.

Intervencija v ruševine

Naročnik si je želel v čim večji meri ohraniti pristno vez z zgodovino stavbe in okolico. Njegova vizija je bila ohraniti povezavo med stavbo, pokrajino in ljudmi, ki so nekoč obdelovali zemljo, ter zagotoviti, da bo arhitektura še naprej pripovedovala lokalno zgodbo.

V studiu so razvili koncept ’intervencije v ruševino’. Znotraj ruševin je bila zgrajena nova lesena konstrukcija, ki je omogočila odmik oken od prvotnih kamnitih odprtin in vizualno ustvarjanje dveh enot – nove in stare. Obe skupaj merita 170 kvadratnih metrov. Obstoječe zapolnjene okenske odprtine so ponovno odprli, pri čemer so dodali le eno novo odprtino, ki je bila umeščena v sprednji del hiše s tankim aluminijastim okvirjem. Navzven je bila stavba oz. njene ruševine skrbno popravljena. Na strehi so uporabili škotski skrilavec, za zunanje stene in streho druge stavbe pa so uporabili macesen.

FOTO: David Barbour

Druga nova stavba, preprostega volumna, ki posnema obliko in proporce obstoječe kamnite hiše, je postavljena pravokotno na obstoječo hišo. Steklen nadstrešek, speljan v kamnito steno, ustvari zelo preprosto povezavo med leseno novogradnjo in staro kamnito stavbo.

Trajnostno oblikovana kuhinja

Središče tlorisa predstavljajo kuhinja, jedilnica in dnevna soba, dve spalnici s kopalnicama pa sta na nasprotnih koncih hiše. Do delovnega prostora in še ene spalnice se dostopa po kovinskih stopnicah iz osrednjega prostora.

FOTO: David Barbour

Kuhinjo, ki so jo zasnovali v podjetju Valcucine, predstavlja osrednji element trajnostnega oblikovanja. Izbrali je niso le zaradi funkcionalnosti, ampak tudi zaradi uskladitve s celotno arhitekturno pripovedjo hiše. »Kuhinja lepo dopolnjuje tako obstoječo zgradbo kot tudi nov del. Les in kamen, uporabljena v kuhinji, vnašata toplino v interier. V kuhinji je užitek biti in kuhati, saj je bila pri oblikovanju vsaka najmanjša podrobnost natančno premišljena, od skritih električnih vtičnic do prostora za gojenje zelišč,« je povedala arhitektka Ann Nisbet.

Na splošno interier zaznamuje preprosta paleta barv in materialov, kot so robustno polirana betonska tla, kamniti zidovi, hrastova drsna vrata in izpostavljeni kovinski detajli.

FOTO: David Barbour

Iz dnevne sobe stare hiše skozi steklen prehod pridemo v še en bivalni prostor. Tukaj je uporabljen drugačen jezik arhitekturne pripovedi - velika okna brez okvirjev, ki ustvarjajo neposredno povezavo in interakcijo s pokrajino. Sedež ob oknu pa ponuja idealno zatočišče za naročnika, navdušenega opazovalca ptic.

Skrbna izbira materialov, pozornost do detajlov in spoštovanje okoliške pokrajine ustvarjajo povezovalen in brezčasen dizajn. Poleg tega se je projekt osredotočil na izboljšanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem obstoječih dreves, sajenjem avtohtonih vrst, omogočanjem naravne obnove prekomerno popašenih zemljišč in vključevanjem oblikovnih značilnosti, ki spodbujajo bivališča za divje živali.

Projekt prenove in zasnove nove hiše pa je prejel tudi nagrado za najboljšo arhitekturno zgradbo na Škotskem (Royal Incorporation of Architects in Scotland, RIAS, Andrew Doolan Award). »Studio Ann Nisbet je dokazal pristop k nadgradnji najvišje kakovosti z razumevanjem pomena prilagodljivosti, razgradljivosti in uporabe naravnih, zdravih materialov pri oblikovanju,« je zapisala strokovna komisija RIAS. »Projekt je bil zasnovan kot ’stavba znotraj ruševine’, pri katerem je poudarek na zadržani intervenciji, ki je stavbi vdahnila novo življenje in jo spremenila v sodoben dom, ne da bi spremenila njeno zgodovinsko bistvo,« so še zapisali.