Mansarda nad mestom: Tam, kjer se konča hiša in začne nebo

Šele ob vstopu v mansardni loft smo razumeli odnos lastnikov do lastnega stanovanja. Njegova zasnova prijet­no preseneča z raznolikimi prostorskimi izkušnjami. Visoki stropi, svetel, zračen dvoetažni prostor, odnos med zunanjim in notranjim, izjemni pogledi čez mesto, les v različnih teksturah in odtenkih, vidne konstrukcije, različne kompozicije okenskih odprtin, izbrano usklajeni materiali, barve in strukture, izbor in postavitev pohištvenih elementov, z občutkom izdelani detajli, prepletanje sodobnega in starega, so različni vidiki, ki skupaj ustvarjajo visoko bivalno kakovost in tudi lepoto stanovanja. Kot je rekel že veliki ameriški arhitekt Louis Kahn (1901–1974): »Oblikovanje ni v ustvarjanju lepote. Lepota izhaja iz izbora, sorodnosti, združevanja in ljubezni.« Ob tej priložnosti lahko znova potrdimo, da je praktična izkuš­nja v prostoru vredna več kot tisoč fotografij. Vendar tudi en ogled, objektiven opis in dobre fotografije niso dovolj, da bi lahko podali resnično izkušnjo bivanja v tak­šnem domu.

Podstrešja so bila nekdaj le neizkoriščen prostor pod konstrukcijo strehe, ki je deloval predvsem kot toplotnoizolacijski in shrambni del hiše. Danes se zaradi iskanja ugodnih prostorskih rešitev ali želje po drugačnem stanovanju marsikdo odloči izkoristiti potenciale teh površin. Pri prenovi sicer pogosto naletimo tudi na konstrukcijske, svetlobne, inštalacijske, temperaturne, transportne in druge ovire, vendar jih lahko s premišljenim načrtom spremenimo v prednosti in zanimivosti.

Podstrešno stanovanje, ki ga tokrat predstavljamo, je veliko več kot le klasična mansarda. Je neobičajen meščanski loft, velik odprt prostor, ki zajema celotno prostornino podstrehe. V biroju Ofis arhitekti so poskušali vključiti največ danih prostorskih možnosti, želja investitorjev in potencialov zunanjega prostora. Pri prenovi so popolnoma ohranili podobo glavne fasade, kar je bilo tudi v skladu s smernicami spomeniškega varstva. Tako so na strešni liniji proti glavni fasadi nameščena le strešna okna, ki so z ulice, zaradi višine stavbe, skoraj neopazna. Zaradi višine in lažjega upravljanja so opremljena z elektropogonom za odpiranje in senčenje. Proti vzhodni, dvoriščni strani, kjer so na srečo tudi lepši pogledi, je spremenjena konstrukcija strehe omogočila vgradnjo dveh velikih panoramskih sten, in sicer v dnevnem prostoru spodaj ter v spalnici v zgornjem nivoju. Volumen, ki je na vzhodni strani potegnjen iz ravnine strehe, predstavlja delovni kotiček, obdan z okenskim pasom. Predvsem zaradi pogledov čez mesto in zračnosti stanovanja sta na čelni fasadi vgrajeni še dve okni, ki dopolnjujeta zanimivo kompozicijo prostora.

Velika notranja višina je omogočala zasnovo stanovanja v dveh nivojih. Zaradi preoblikovanja podstrešja v uporaben prostor je bilo treba na nekaterih mestih spremeniti primarno strešno leseno konstrukcijo. Ojačitve so bile izvedene z vidno kovinsko konstrukcijo. V spodnjem delu sta ob vhodu na eni strani manjša delovna soba in servisni kubus s kopalnico, na drugi shramba. Hodnik, ki se po višini odpira do strehe, se postopno širi proti dnevni sobi. Osvetljuje ga prijetna difuzna svetloba, katere svetlobni vir je skrit za lesno oblogo na višini dveh metrov. Kuhinja z osrednjim delovnim otokom in jedilnica sta na severozahodni strani pod strešnimi okni. Razmejuje ju leseno razpiralo, ki je hkrati priročna polica za shranjevanje. Zračno stopnišče med jedilnim in dnevnim delom je zasnovano kot poseben arhitekturni in pohištveni element. Združuje stopnišče, nizko omaro, okensko nišo s prostorom za posedanje in lepim razgledom ter knjižno omaro, kot ograjo, v zgornjem delu. Pred dnevnim prostorom je oblikovana manjša terasa, ki dodaja stanovanju visoko bivalno kakovost. Na galeriji je urejen spalni del, ki ima verjet­no enega najlepših pogledov v mestu, proti Ljubljanskemu gradu. Kopalnico za stekleno steno poleg svetlobe iz dnevnega prostora osvetljuje tudi strešno okno.

Estetsko in funkcionalno zasnovana mansarda vsebuje brezčasne kakovosti. Na ozračje v njej vpliva tudi barvna shema, ki je oblikovana s kombinacijo bele barve, različnih odtenkov lesa in rdečerjave barve kovinskih konstrukcij, panoramskih oken in senčil. Staro leseno strešno konstrukcijo so le očistili in kot taka priča o starosti in zgodovini hiše. Krtačen hrastov parket, s talnim ogrevanjem, zaradi pobrušenih robov deluje zračno in se njegovo raztezanje skoraj ne opazi. Prijetno vzdušje sooblikujejo tudi dekorativni predmeti (knjige, zofe, slike, spominki, rože, luči …), ki odražajo življenje lastnikov. Njihova iskrena izkušnja v stanovanju pa se spreminja z barvo letnih časov in igro senc čez dan.

Naj poudarimo, da se vse premalo zavedamo dejstva, da v notranjih prostorih v povprečju preživimo več kot dve tretjini svojega časa. Vede ali nevede jih doživljamo z vsemi čutili, poleg vida tudi s tipom, vohom in sluhom. Prostori na več načinov močno vplivajo na naše počutje, zadovoljstvo, storilnost in zdravje. Zato je resnično zelo pomembno, da je vsak notranji prostor, predvsem pa dom, oblikovan premišljeno in kakovostno.

Podstrešja so bila nekdaj le neizkoriščen prostor pod konstrukcijo strehe, ki je bil predvsem shrambni del hiše. Zdaj so ugodne prostorske rešitve, ki izpolnijo želje po drugačnem bivanju.

Arhiv revije Deloindom+.