Lastnica hiše je želela prenovo zaradi pomanjkanja prostora. Pravzaprav si je zamislila prizidek. »Prvič se nam je zgodilo, da se je na nas obrnila naročnica z željo, da bi zasnovali prizidek, in smo jo prepričevali, naj ga ne gradi,« pravi arhitekt Dare Vasiljević iz biroja Arhimetrics. Lastnica je želela večjo dnevno sobo, drugačno kuhinjo …, nekateri prostori so bili premajhni, drugi preveliki. Hiša pa je bila v osnovi dobro grajena.
Po opravljenem posnetku stanja in analizi strankinih želja so ugotovili, da na opisane potrebe lahko odgovorijo z reorganizacijo tlorisne zasnove in ne s prizidkom. Za povečavo za 20 do 30 kvadrantih metrov in vse, kar sodi zraven, je po besedah arhitekta finančni vložek tako velik, da bi bil poseg zelo drag. Zdelo se jim je bolje, da iščejo rešitev znotraj obstoječih gabaritov. »Izhajamo iz zapisa prostora in potreb naročnika. Obstoječa tlorisna zasnova je dopuščala marsikateri popravek in dopolnitev. Zato smo predlagali nov tloris, ga naredili bolj fluidnega in na podlagi tega naročnico prepričali v nov tlorisni zapis in ne gradnjo prizidka,« pojasnjuje sogovornik.
Ključni izziv projekta je bil po njegovih besedah, kako pametno povezati in odpreti obstoječe prostore z rušitvijo predelnih sten, s poudarkom na premišljenih potezah in pomembnih detajlih, ne pa na obremenjujočih vizualnih presežkih. »Prenova hiše sledi ideji vizualne povezanosti in pogleda na bližnji obronek gozda, ki ga prej ni imela.« Daljši del fasade je orientiran proti vrtu in naprej proti gozdu, hiša je namreč zadnja v ulici. A kljub temu ni imela pravega stika z naravo. Dve okni so zato združili v panoramsko steno, s čimer so odprli pogled na bližnji gozd, hkrati je tako dnevna soba dobila povsem nov značaj.
Kuhinjo, iz katere je zdaj dostop v pralnico, so razširili v del hiše, kjer je bila prej manjša shramba. Kopalnico v pritličju so zmanjšali, a v njej ohranili prostor za prho. Jedilnico so iz prejšnje dnevne sobe potisnili v del, kjer je bila prej kuhinja, s čimer so povečali dnevno sobo, ki je bila prej podolgovata in zaprta ter brez pravega razgleda. Obstoječi kamin so ohranili in ga na novo oblekli (spodaj je fino brušen kamen, zgoraj kovina), da zdaj deluje kot osrednji element prostora. Povečali so tudi garažo.
V zgornjem nadstropju, kjer sta dve spalnici z garderobo in glavno kopalnico, so povečali eno spalnico, druga je ob tem še vedno ostala precej prostorna.
Interier hiše je umirjen in skladen, brez močnih barvnih kontrastov. Zaznamujeta ga kombinacija različnih odtenkov ene barve ter igra s teksturami in materiali.
»Hiša je doživela evolucijski razvoj svoje prejšnje oblike, a na precej višji ravni, v bolj kakovostnem zapisu tlorisa, v bolj uporabni programski zasnovi,« poudarja arhitekt in dodaja, da v takih primerih prizidek ni edina rešitev.
Na hiši, ki meri 156 kvadratnih metrov v dveh nadstropjih, so hkrati izdelali novo fasado in jo energetsko prenovili.