»Skoraj sto let stara hiša je bila zgrajena kot zidano jedro z montažno leseno skeletno konstrukcijo sten in lesenih tramovnih stropov. V preteklosti je bila večkrat prezidana, polna predelnih sten in oblečena v številne obloge. Hišo smo očistili naknadnih prezidav in dodanih plasti, njeno materialnost pa smo razkrili v končanem ambientu,« pojasnjuje arhitektka Klara Bohinc iz arhitekturnega biroja a2o2 arhitekti, ki so se podpisali pod prenovo in zasnovo interierja. Pri projektu so sodelovali arhitekti Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič in Amadej Mravlak.

Hiša je imela pred prenovo v vsakem nadstropju ločeno stanovanje. Zdaj sta nadstropji povezani. V visokem pritličju so odprti bivalni prostori, ki se odpirajo na vrt, v nadstropju pa zasebni prostori družine: spalnice, kopalnica in delovni prostor.

Obstoječa hiša po besedah arhitektke zaradi dvignjenega pritličja in zelo zaprte fasade ni imela povezave z velikim vrtom, prostori so bili slabo osvetljeni, majhni in med seboj nepovezani. »Bivalne prostore v visokem pritličju smo zato z oknom in širokimi stopnicami usmerili proti vrtu in z novimi odprtinami v predelnih stenah vzpostavili krožni tloris, ki pritličje poveže v poenoten in svetel dnevni prostor z jedilnico in kuhinjo, primeren razgibanemu vsakdanu mlade družine,« odgovarja arhitektka na vprašanje, na kakšen način so hišo prilagodili sodobnim bivalnim zahtevam.

!!galerija!!

Lastniki, mlada ustvarjalna družina, so si želeli svetel in odprt sodoben dom. »Želje so bile že od vsega začetka razmeroma skladne z našimi predstavami o projektu. Njihov življenjski slog in odnos do prostora sta pomembno prispevala h končnemu ambientu. Tudi iz tega vidika je bila ta prenova res lepa izkušnja,« pravijo arhitekti. Navdih za interier so črpali tudi iz hiše same in njene zgodovine.

Ohranili star lesen strop

Hiša je bila na prvi pogled videti kot ena od številnih predmestnih hiš s preloma stoletja. »Skozi proces prenove smo odkrili zanimivo leseno konstrukcijo in lesen strop, kar smo tudi želeli pokazati. Konstrukcijo smo iz statičnih razlogov morali zapreti nazaj in nove odprtine podpreti z vitkimi kovinskimi okvirji. Uspeli pa smo obnoviti lesen strop, ki je najmočnejši element prenove, saj med seboj povezuje bivalne prostore, z obstoječimi lesenimi stopnicami pa tudi obe nadstropji,« je še pojasnila arhitektka.

V ospredju naravni materiali

Interier je na videz izčiščen, svetel, v ospredje zato pridejo naravni materiali. Pri zasnovi interierja so izkoristili prednosti lesene gradnje, zato so z novimi materiali le nadgradili in izboljšali obstoječo zasnovo. »Na lesenih stenah so na trstiki izvedeni ilovnati ometi z apneno barvo, ki skupaj s svetlimi lesenimi tlaki ustvarjajo belo lupino, kjer se materialnost novega, kadar nanjo pade svetloba, bere skozi nežno strukturo,« odgovarja arhitektka na vprašanje, kaj je narekovalo izbor materialov. Svetel ambient tako družini omogoča, da svoj dom dopolnjuje in spreminja.

Prenova starejših hiše je zahteven proces, ki odkriva tudi nepredvidene stvari. Največ pozornosti pri prenovi so po besedah sogovornice namenili izboljšanju tlorisne zasnove, orientaciji, svetlobi in materialnosti. A projekt je zahteval tudi racionalizacijo, saj je bil od idejne zasnove do izvedbe precej okleščen, vendar je zaradi jasnega koncepta prenove ohranil svoje bistvo – materialne, ambientalne in funkcionalne kvalitete. »Kljub omejitvam, včasih pa prav zaradi njih, je rezultat dinamičen in odprt bivalni prostor,« poudarja sogovornica.

Nova zgodba v stari lupini

Vsaka prenova predstavlja izziv, ne glede na omejitve. »Bistvo dobre prenove je omogočanje življenja, ki se naseli v lupino in postavi dotedanje v povsem nov kontekst. Zgodba, ki jo pripoveduje obstoječe, se preplete s plastjo novega in v tem trenutku začne novo poglavje. Tega pri novogradnji ni. Že z minimalnim posegom lahko pogosto ključno izboljšamo obstoječi prostor. Seveda so pri prenovi vedno potrebne določene prilagoditve in kompromisi, vendar je to trajnostni način delovanja, za katerega v biroju verjamemo, da lahko dolgoročno pomembno izboljša prostor, v katerem bivamo,« poudarja arhitektka.

PREBERITE ŠE: Prenova ohranila duh staromeščanskega stanovanja