Hiša, ki meri približno 150 kvadratnih metrov površine v pritličju in mansardi, v kleti pa še 33 kvadratnih metrov, je namenjena štiričlanski družini. Tloris novozgrajene hiše je pri zasnovi interierja ostal nespremenjen. V pritličju ima hiša vhodni prostor, dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico ter pralnico in kotlovnico, v mansardi pa so spalni prostori, kopalnica in ločene sanitarije.

»K projektu smo bili vabljeni kot notranji oblikovalci, ko je bila hiša v zaključni fazi izgradnje. Položena je bila že vsa keramika in parket, tako da smo se morali prilagajati vsem obstoječim inštalacijam, ki so bile sicer že v osnovi dobro predvidene. Izbrali smo samo notranja vrata, svetila, sanitarno opremo in armature, izdelali vizualizacije ter izrisali mizarske načrte,« pojasnjuje arhitektka Sanja Zvonkovič iz Studia Arhein.

Les in naravni odtenki

Naročnika sta si po besedah arhitektke želela čiste linije in sodoben interier. Ker nista želela barv, sta arhitekti notranjost zasnovali v naravnih odtenkih. Tako v interierju zdaj prevladujejo hrastov les, bela, siva, imitacija betona in kovinski detajli v antracitnem odtenku. Oprema je bila po besedah arhitektke vrisana že v tlorisih projektantov, večinoma je ostala na istih mestih, naredili so le nekaj minimalnih sprememb. Več pozornosti so namenili kombiniranju materialov in barv ter detajlom.

»Vodilo je bil odprt, zračen prostor s čim manj visečih elementov, ki bi zastirali poglede na prelepo okolico. Največja kakovost hiše je ravno lokacija, na kateri stoji. Naročniki veliko časa preživijo zunaj, ko so v hiši, pa si želijo stik z naravo, kar omogočajo velike okenske površine v pritličju. V osnovi je bila hiša dobro sprojektirana, zato nismo imeli veliko težav pri opremljanju. Oprema je zaokrožila celoto, hkrati pa ni preveč vpadljiva, da bi s tem odvračala pozornost od okolice,« pojasnjuje Zvonkovičeva.

!!galerija!!

Keramika po tleh pritličja

Za talno oblogo so po celotnem pritličju izbrali keramiko iz povsem praktičnih razlogov, saj lastnika veliko časa preživita zunaj. »Ta je narekovala tudi izbor materialov in barv pri opremi. Toplino smo v prostor vnesli s kombinacijo bele opreme in dekorjem iz hrastovega lesa, s katerim smo se poskusili tudi čim bolj približati lesu na stavbnem pohištvu. Za popestritev smo izbrali kovinske detajle v antracitnem odteneku ter svetila, ki zaokrožijo podobo prostora. Hišo smo dekorirali tudi s tapeto v imitaciji betona. Ta se nahaja na hrbtišču niše v predsobi in na steni v dnevni sobi,« pojasnjuje arhitektka.

PREBERITE ŠE: Sodobna slovenska družinska hiša

Kamin središče bivalnega prostora

Glavni poudarek osrednjega bivalnega prostora je po besedah arhitekte kamin, že zaradi centralne lokacije, središče dogajanja pa sta jedilnica in sedežna garnitura. To je tudi prostor, kjer lastniki preživijo največ časa. Barve in materiali so po celotni hiši enaki. »Ogledala imajo v vseh prostorih, z izjemo vgradnega v spodnjih sanitarijah, črn okvir, niše in poudarki na opremi so v antracitni barvi ali lesnem dekorju, fronte nimajo ročajev z izjemo omare pod stopnicami, ki ima težke izvlečne predale in so bili ročaji nujni. Ta omara je izredno dobro izkoriščena do zadnjega kotička. Zelo zanimiva so drsna vrata v garderobi ob spalnici s črnim okvirjem in s polnilom iz matiranega stekla, ki omogoča prehod svetlobe v garderobo, ki sicer ni naravno osvetljena,« pojasnjuje sogovornica glavne poudarke v interierju hiše in dodaja, da so največ pozornosti namenili kombinaciji materialov pri opremi, detajlom in na koncu tudi dobri izvedbi.

Pri osvetlitvi prevladujejo bela reflektorska svetila, ki omogočajo osvetlitev pod različnimi koti. Za poudarek sta v jedilnici dve viseči nevpadljivi svetili, v kopalnici in spalnici so izbrali črne luči za namensko osvetlitev, za dodatno osvetlitev pa skrbijo tudi vgradni led trakovi v sami opremi.

Dobro izkoriščen prostor

»V osnovi je bila hiša dobro sprojektirana in nismo imeli večjih omejitev, razen obstoječih inštalacij, katerim smo se morali prilagoditi in so pogojevale oblikovanje opreme. Nekoliko več domiselnosti smo uporabili pri izvedbi vgradne omare pod stopnicami ter osvetlitvi garderobe ob spalnici, ki nima naravne svetlobe, napeljavo pa smo morali preko kanalov voditi pod stropom do reflektorjev na sredini prostora,« pojasnjuje arhitektka omejitve pri snovanju interierja. Po njenih besedah je bil projekt lepa izkušnja, saj so se s strankami odlično ujeli. »Ob zadnjem obisku se je videlo, da res uživajo v svoji hiši. Navdušeni so bili tudi nad kakovostjo izvedbe in odzivnostjo mizarja.

Vsak projekt je svoja zgodba, s takšnimi ali drugačnimi omejitvami in zahtevami in z vsakim se nekaj novega naučimo, kar nam je izziv in spodbuda za nadaljnje delo,« še pravi arhitektka.

PREBERITE ŠR: Vikend hišica, ki ima vse, kar imajo velike