Stanovanje z značajem

Stanovanje v dveh nadstropjih, veliko 130 kvadratnih metrov, je potrebovalo tako vizualno prenovo kot novo funkcionalno razporeditev notranje opreme, saj prejšnja ni ustrezala novim uporabnikom. Tloris je po besedah arhitektke izrazito podolgovat, zaradi česar prihaja večina svetlobe v stanovanje s krajše sprednje oziroma zadnje strani. V spodnji etaži so javni oz. bivalni prostori: kuhinja, jedilnica, dnevna soba s panoramsko steno in pogledom v naravo, na drugi strani pa še kopalnica, stopnišče in kabinet. V zgornji etaži je ob stopnišču kopalnica, na eno stran se nadaljuje hodnik v otroško sobo, na drugo stran pa v spalnico, garderobo in utiliti.

»Želja lastnikov je bila, da bivalni del s kuhinjo kljub ozkemu prostoru poskušamo kar se da razširiti. Prav tako so želeli, da je oprema čim bolj funkcionalna, da bo stanovanje videti urejeno in pospravljeno. Slogovno so želeli sodobno opremo z nekaj kontrasti, ki nakazuje dinamičen način življenja naročnikov in njihov značaj,« pojasnjuje arhitektka Nina Grm. Izbor materialov in barv tako izhaja iz želja lastnikov, arhitekture oziroma volumna in razporeditve prostorov, kar je tudi narekovalo smer oblikovanja.

»V stanovanju prevladujejo sivi odtenki in les, ki vnaša toplino, ter črni kontrasti, ki ustvarjajo dinamično, a hkrati elegantno celoto z odločnim značajem,« pravi arhitektka in dodaja, da so glavni poudarki ogledala, navpične lesene prečke in črni kontrasti, ki se pojavljajo kot detajli po vsem stanovanju.

Podolgovat tloris so v bivalnem delu optično razširili, tako da so vhod, kuhinjo z jedilnico in dnevni del zasnovali kot en odprt prostor, dodatno pa so za občutek prostornosti na celotno steno namestili ogledala, ki ga optično še povečajo.

V spodnjem nadstropju mansarde so ob vhodu nameščene vertikalne lesene prečke, ki navidezno razmejijo vhod in kuhinjo. Foto:

Na steno za sedežno garnituro so umestili zaprto omaro za shranjevanje. Njene gladke bele površine razgibajo niše z vgradnimi lučmi in temne obrobe. »Vizualno gre za kombinacijo bele barve in lesa s črnimi kontrastnimi pasovi. Omara ima dve funkciji: na videz deluje kot atraktivno grafično ozadje za sedežno garnituro, funkcionalno pa ponuja ogromno shranjevalnih površin,« pojasnjuje arhitektka.

Posebna zgodba pri opremljanju je bila spalnica v mansardnem delu. Pri njeni zasnovi so bili omejeni s poševnim stropom, strešnimi okni in položajem vrat. Posteljo so umestili pod poševnino, kjer je nekoliko umaknjena v intimnejši del prostora, ki se nadaljuje v garderobo. Drugo poševno steno so izkoristili za vgradne omare, tako je osrednji, najvišji del sobe ostal prehoden in uporaben tudi v druge namene. »Spalnica je glede na uporabo in zasnovo opreme razmejena na dva dela: temnejši del s posteljo je namenjen počitku, svetlejši pa shranjevalnim površinam in hobijem.«

Kopalnica v zgornjem nadstropju stanovanja je oblikovana s svetlejšimi barvami. Foto:

Stanovanje ima v vsakem nadstropju eno kopalnico, veliko približno pet kvadratnih metrov. Spodnja, ki je namenjena tudi gostom, ima prho, je temnejša in zato po besedah sogovornice deluje bolj dramatično in drzno, zgornja pa je zasebna, opremljena s kadjo in v svetlejših odtenkih, kar deluje bolj sproščujoče.

Osvetlitev je zasnovana glede na naravo prostorov oziroma funkcionalno uporabnost. »Kuhinja je enakomerno osvetljena s štiritočkovno osvetlitvijo, nad jedilno mizo so viseče luči, proti dnevnemu prostoru pa se pojavi pas svetlobe treh luči, ki opredeli hodnik in se konča s plafonjero v dnevnem delu. Poleg glavne razsvetljave se tukaj pojavi še ambientalna v nišah omare. V kopalnicah je poleg glavne osvetlitve še ambientalna ob umivalnikih. Tudi v spalnici je glede na obliko stropa nameščena glavna osvet­litev, ki enakomerno razsvetljuje prostor, dodani pa sta še viseči lučki ob postelji. Kar zadeva slog, smo izbrali okrogla oz. zaobljena svetila v kombinaciji bele ali črne barve,« še pojasnjuje arhitektka.