Študentsko stanovanje

27. 2. 2019 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Janez Marolt

študentsko stanovanje, interier, recikliranje, dom

Živahna rumena barva, zemljevidi prestolnic, reciklirano pohištvo, visoki stropovi, mehko padajoče zavese na omarah – tako nekako bi lahko opisali sobe v stanovanju v središču Ljubljane, v katerih domujejo študenti.

Arhitektka Anastasia Korsič iz biroja KA studio se je lotila temeljite prenove stanovanja, ki je namenjeno oddajanju študentom.

Stanovanje se nahaja v prvem nadstropju staromeščanske hiše, zgrajene leta 1898, na Rimski ulici v Ljubljani. "Po potresu v Ljubljani leta 1885, je odvetnik dr. Franc Munda, znan kot največji slovenski mladinski mecen, dal zgraditi hiši na Rimski cesti 8 in 10. Obe stavbi stojita še danes in imata nad glavnim vhodom črko "M", kar pomeni Munda. Hiša v Gradišču 14 (tedanji naslov) je bila pomembna dobrodelna ustanova, ki je številnim revnim študentom in dijakom omogočila dokončanje študija," pojasnjuje arhitektka zgodovino hiše, v kateri se danes nahaja študentsko domovanje.

Razdeljeno je na tri dele: iz stopnišča vstopimo v skupno vežo, ki je hkrati tudi dnevni prostor s kavčem in fotelji ter televizorjem. "Iz tega skupnega prostora, ki je namenjen druženju vseh stanovalcev, so vhodi v levo stanovanje s tremi sobami, v desno stanovanje, kjer sta dve sobi, in v osrednje stanovanje, kjer so prav tako tri sobe. Ob vhodu v osrednje stanovanje je še niša za pralni stroj, sesalnike in druge potrebščine za čiščenje," pojasnjuje arhitektka in dodaja, da sta bili dve stanovanji prenovljeni leta 2016, osrednje pa lani. Vse sobe, razen dveh, imajo lastno kopalnico, v vsakem stanovanju je tudi kuhinja z jedilnico, v nekaterih sobah pa so izkoristili visoke stropove, ki merijo štiri metre in več, in umestili pograde s stopnicami.

"Tloris sem poskušala urediti tako, da sem zasnovala dovolj udobne študentske sobe, kjer je dovolj prostora za skupne prostore, za spanje in študij. Ker je stanovanje izredno visoko, je tloris členjen tako, da ima vsaka soba pograd," še pojasnjuje Korsičeva.

PREBERITE ŠE: Odprta vrata: London 
sredi
 Zagreba

Ohranili star parket

Prenova je bila temeljita, saj so na novo naredili vse inštalacije, kopalnice, kuhinje, stene ... Ob prenovi so ohranili obstoječi parket, kar je zahtevalo posebno pozornost pri urejanju novih inštalacij za kopalnice. "Vsako deščico parketa, ki smo jo odstranili v kopalnicah, smo skrbno shranili za krpanje, kjer so potekale inštalacije," pripoveduje sogovornica. Zelo zahtevna je bila po njenih besedah tudi obnova oken, saj je fasada spomeniško zaščitena. Med prenovo oken, ki so stara 120 let, so bili prijetno presenečeni, ko so odstranili stare sloje barve, pod katerimi je bil skoraj zdrav macesnov les.

!!galerija!!


Reciklirano pohištvo

Pri zasnovi interierja je arhitektka izhajala iz zaloge pohištva, ki ji je ostalo pri zaprtju družinske trgovine s pohištvom. "Projekt se je začel tako, da sem pregledala in izmerila vse, kar sem imela na razpolago, potem pa sem poskušala to smotrno uporabiti pri organizaciji posamezne sobe. Zaradi tega ima vsaka soba svojo zgodbo oz. svojo oblikovno nit," pravi Korsičeva in dodaja, da je prvič projektirala po principu "iz opreme nazaj proti arhitekturi". Tako je na primer lesene lestve uporabila za ograjo na pogradih. Nekaj pohištva pa je bilo narejenega pri mizarju po meri.

Za izdelavo pogradov, omar in glavne konstrukcije je uporabila opažne plošče. Kar nekaj pohištva je na kolesih, kar dopušča premikanje in večnamensko uporabo po lastnih željah.

Živahno rumena

Sobe so prijetno in živahno urejene. Najbolj izstopa rumena barva na stenah in pohištvu, ki jo nekoliko umirjajo rjavi in sivi odtenki. Shranjevalne omare imajo namesto klasičnih vrat zatemnitvene zavese, te pa so uporabljene tudi za zastiranje postelj v intimni prostor. Po stenah za dekoracijo visijo zemljevidi raznih mest, od Ljubljane, Trsta do Berlina in Dunaja.

Za osvetlitev v skupnih prostorih skrbijo viseči lestenci iz aluminija, v preostalih prostorih pa je uporabljena LED-razsvetljava v obliki linijskih svetilk ali plafonjer.
"Pomembno je zlasti to, da sem poskušala zagotoviti vsakemu študentu svojo intimo, pa čeprav si sobo deli," odgovarja arhitekta na vprašanje, kaj je bilo pomembno pri snovanju takšnega stanovanja. Ob tem dodaja, da stanovanje deluje kot živ organizem, saj skušamo prisluhniti željam in potrebam študentov ter po potrebi dodajamo ali preurejamo.

PREBERITE ŠE: Se da iz polkleti ustvariti svetlo stanovanje? Da! Oglejte si ta dom v srcu Ljubljane


Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE