Tri najlepše prenovljene slovenske hiše

»V naši družbi ideal bivanja pomeni hiša z vrtom blizu središča mesta. In pritlična vrstna hiša sorazmerno skromnih mer, z velikim vrtom na zadnji strani in majhnim dvoriščem ob ulici v mirnem naselju blizu mesta ima prav vse, kar si sodobni človek lahko želi za prijetno bivanje. Tipologija vrstne hiše ali hiše v nizu predstavlja strnjeno gradnjo srednje gostote in je prilagojena za učinkovitejšo rabo omejenega prostora v urbanih okoljih. Življenje v vrstni hiši ima veliko prednosti pred življenjem v stanovanju v bloku, kakovost bivanja je primerljiva z bivanjem v individualni hiši, gradnja pa bi morala biti cenovno bistveno konkurenčnejša,« sta povedali arhitektki Kaja Lipnik Vehovar in Urša Rems, ki sta se podpisali pod projekt prenove vrstne hiše, ene izmed treh hiš, ki smo jih izbrali in jih še enkrat predstavljamo.

Prenovljena vrstna hiša s toplino lesa

Vrstna hiša v Podutiku iz šestdesetih let prejšnjega stoletja je potrebovala prilagoditev sodobnemu načinu življenja. Prenove in oblikovanja interierja sta se lotili arhitektki Kaja Lipnik Vehovar in Urša Rems. Nastal je dom za štiričlansko družino v minimalističnem slogu, a s toplino večnega lesa.

Prenovljena vrstna hiša v Podutiku iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Foto Maruša Vehovar

Vrstna hiša je bila zgrajena v sklopu gradnje celotnega naselja, pozneje pa je bila nekoliko dozidana. Skupaj s servisnim prostorom kurilnico/kolesarnico meri 123 kvadratnih metrov, je pritlična, osnovni objekt je bil postavljen v lahki leseni montažni izvedbi, poznejši prizidki so bili grajeni z opeko in armiranim betonom. Zaradi današnjih drugačnih bivalnih potreb in zahtev po energetski učinkovitosti so se novi lastniki lotili posodobitve in energetske sanacije. Tako so nadomestili dotrajano stavbno pohištvo z novim, energetsko učinkovitim, toplotno izolirali fasado in streho. Gabarite hiše so ohranili, prav tako prizidke, prerazporeditev notranjih prostorov pa je sledila potrebam lastnikov in sodobnemu načinu življenja.

Odprta vrata: Prenovljena vrstna hiša s toplino lesa

Dom v nekdanjem gospodarskem poslopju

Arhitektka in oblikovalka Mateja Panter se je skupaj z možem Francijem Kekom lotila prenove posestva s hišo in gospodarskim poslopjem. Dva zahtevna projekta s številnimi izzivi sta zdaj zgledna primera prenove, ki temelji na trajnostnem pristopu. Hišo so namenili za turistično dejavnost, medtem ko je v gospodarskem poslopju nastal njihov dom.

Arhitektka in oblikovalka Mateja Panter se je skupaj z možem Francijem Kekom lotila prenove posestva s hišo in gospodarskim poslopjem. Foto Miran Kambič

»Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je vse potekalo zelo hitro, po letu dni smo se že lahko vselili, nato pa smo še približno toliko časa urejali prostore in okolico. A ta hitrost je od naju zahtevala, da sva se intenzivno posvetila večinoma samo temu projektu. Priznam, da je bilo zelo naporno. Kljub temu menim, da je bila odločitev za prenovo prava, saj smo dali prednost kakovostni stavbni dediščini in zmanjšali ogljični odtis, o čemer govorijo tudi sodobne evropske direktive,« nam je v pogovoru povedala arhitektka Mateja Panter.

Vsako gradnjo, dodaja, sestavljajo številne faze s svojimi izzivi, pri prenovi so ti izzivi še večji, saj potrebujemo veliko znanja, od razumevanja konstrukcije, povezovanja klasičnih in sodobnih materialov ter detajlov, odnosa do zaščitenih ali kakovostnih arhitekturnih elementov do razumevanja konteksta objekta in poznavanja sodobne kulture bivanja.

Dom v nekdanjem gospodarskem poslopju

Novo življenje atrijske hiše

Hiša iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je potrebovala prenovo. Arhitektke Petra Zakrajšek, Tjaša Najvirt in Urška Černigoj iz biroja GAO arhitekti so prepoznale potencial, ki ga je ponujala kakovostna klasična gradnja, in ji vdihnile novo, sodobnejše življenje.

Atrijska hiša iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je potrebovala prenovo. zasnovale so jo arhitektke Petra Zakrajšek, Tjaša Najvirt in Urška Černigoj iz biroja GAO arhitekti. Foto Miran Kambič

Vrstna atrijska hiša, ki meri 148 kvadratnih metrov, je imela dobro osnovo za današnji način bivanja, ki je bistveno drugačen kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila zgrajena. Pri prenovi so sledili glavnemu značaju hiše in se tako naslonili na obstoječe ogrodje, ki jih je, kot pravijo arhitektke, spominjalo na arhitekturo iz televizijske serije Oglaševalci. Ta je bila nekakšen dodatni navdih pri oblikovanju interierja. Arhitekturo hiše so s prenovo ohranili, prav tako njeno veduto – obliko črke L, tloris pa so prerazporedili in prilagodili sodobnejšemu načinu življenja.

Odprta vrata: Novo življenje atrijske hiše