Finska narava, ujeta v steklo

Kolekcija je med več kot štiristotimi izdelki, ki jih je Tapio Wirkkala oblikoval za finsko podjetje Iittala, najbolj prepoznavna in sodi med klasike oblikovanja. Navdih je bila dolga skandinavska zima in taljenje ledu, ki ju je prenesel na steklo. "Zame je Laponska kraj pristnega doživetja narave, miru in tišine," je pred mnogimi leti dejal Wirkkala, ki se je v zgodovino zapisal zlasti z izdelki iz stekla, za katere je največkrat našel navdih v finski naravi. 

Kolekcija Ultima Thule, ki jo izdelujejo še danes, je rezultat dolgotrajnega izpopolnjevanja tehnik pihanja stekla, pri katerem je tesno sodeloval sam oblikovalec, saj je le na ta način lahko odkril najboljše tehnike za izdelavo svojih objektov.

Kmalu za tem, ko so omenjeno kolekcijo lansirali na trg, se je finska letalska družba Finnair odločila, da bo kozarce iz te serije uporabljala na letu Helsinki–New York, ki so ga začeli leta 1969. Za tem je omenjena kolekcija našla svoje mesto v finskem in svetovnem oblikovanju.

Ob petdesetem rojstnem dnevu so v Iittali omenjeno kolekcijo, ki obsega kozarce za različne pijače, krožnike, vrč za vodo in svečnike, odeli v temno modro barvo, ki ponazarja naravo s severa Finske: ledene zaplate, s snegom prikrito pokrajino in dolge temne noči.

Tapio Wirkkala se je v svetu uveljavil kot predstavnik modernega finskega oblikovanja, ki temelji na čistosti oblik. V zgodovino se je zapisal zlasti z izdelki iz stekla, za katere je največkrat našel navdih v finski naravi. Rodil se je v majhnem pristanišču Hanko na jugu Finske. Wirkkala je ustvarjal v različnih materialih, od plastike, kovine, lesa do porcelana, a najbolj se je zapisal steklu. Bil je umetnik, industrijski oblikovalec in rokodelec, ustvarjal je tako za široko proizvodnjo kot tudi ročno izdeloval predmete, na primer unikatne skulpture iz lesa. Tudi grafično oblikovanje mu ni bilo tuje. V njegovi biografiji najdemo zelo raznolike predmete, od jedilnega pribora, pohištva in nakita do poštnih znamk. O njem so vedno pisali in govorili, kot o skromnem, delavnem in strokovnem človeku, ki je bil najsrečnejši, kadar je ustvarjal v svoji samotni leseni koči na Laponskem. Vedno je poskušal biti prisoten in vpleten v vse dele procesa nastajanja izdelka.