Ležišča: Investicija v boljše spanje

Dejstvo je, da vsakemu človeku ne ustreza vsako ležišče. Na to vplivajo telesna teža in konstitucija, različne težave in spalne navade. Ležišče naj bi bilo izdelano iz materialov, ki dihajo z našo kožo in omogočajo vzdrževanje idealne temperature ter vlage med spanjem. Ob kakovosti uporabljenih umetnih ali naravnih materialov je treba biti pozoren tudi na izvor ležišča oziroma sledljivost, kje je bilo izdelano in kako.

»Nakup ležišča je investicija v boljše spanje. Pomembno je, da izberemo med ležišči, v katera so vgrajeni le najboljši, certificirani materiali, ki so za zdravje neškodljivi, le tako si lahko zagotovimo zdrav počitek. Vsako je treba pred nakupom tudi preskusiti. V prodajnem salonu je dobro prodajalca opozoriti na morebitne težave, ki nas pestijo, kot so bolečine v hrbtenici, sklepih, potenje, alergije …, saj nam bo tako laže in bolje svetoval,« odgovarja Karin Oglajner Bajc iz podjetja Meblo Int na vprašanje, kako med množico modelov izbrati pravega zase, in dodaja, da v njihovem podjetju med drugim izvajajo individualne meritve z merilno napravo X-Senzor, s katero lahko ugotovijo, katero ležišče najbolje razbremeni mišice in zmanjša pritisk na telo.

Ležišča z vzmetmi

Prve vzmetnice so nastale v začetku 20. stoletja in so bile pravzaprav podložne mreže za žimnate nadvložke. Pozneje so se pojavile šlarafijske vzmetnice, ki se uporabljajo še danes, skoraj hkrati z njimi pa vzmetnice bonell. Šlarafijske vzmetnice imajo vzmetenje, pri katerem je vsaka vzmet štirikrat vezana okoli svoje osi. Vezava je ročna, pri vzmetenju bonell pa strojna. Vzmeti bonell med seboj niso pletene, temveč so povezane z žico. Vzmetnice s šlarafijskim vzmetenjem spadajo med najbolj čvrsta ležišča, ki so primerna za ljudi s povečano telesno težo.

Žepkaste vzmetnice, za katere je značilno, da je vsaka vzmet posebej oblečena v tekstilni žepek (ti so med seboj povezani), so se pojavile konec osemdesetih let. Zdaj so precej izboljšane in sestavljene iz različnih plasti drugih materialov. »Jeklene vzmeti so vložene v tekstilne vrečke in zlepljene druga zraven druge, vendar delujejo medsebojno neodvisno. Na pritisk telesa se odzivajo samo obremenjene vzmeti, druge pa mirujejo. Posamezne vzmeti so večkrat ovite okoli svoje osi, kar omogoča izredno prožnost in prilagodljivost,« pojasnjuje Karin Oglajner Bajc. Vzmeti v ležišču dajejo oporo, nad in pod njimi pa so materiali, ki zagotavljajo udobje.

Kombinirane so lahko z različnimi vrstami pene, od poliestrske, visokoelastične in spominske pene do lateksa. Vsak material posebej da vzmetnici specifično lastnost, odločili pa naj bi se po besedah sogovornice na podlagi tega, kakšen občutek med ležanjem želimo imeti.

»Vzmetnica z žepkastim vzmetenjem manjšega premera pripomore k natančnejši podprtosti v ledvenem in vratnem delu telesa, kar je ključnega pomena, saj smo v teh predelih najtežji. Vzmetnica v kombinaciji s piramidnim lateksom nas objame in nam daje občutek lebdenja. Vse naše žepkaste vzmet­nice so obdelane z bombažem, volneno polstjo ali lanom. Kovinski okvirji so zaščiteni z visokoelastično hladno valjano peno EMC ali lateksom z odprtimi porami. Vsi kovinski deli so razmagneteni. Robna ojačitev pa daje vzmetnici še dodatno zračnost in daljšo življenjsko dobo,« pojasnjuje Vesna Rutar iz podjetja Marsen. Vzmetnica dimenzije 200 x 90 cm ima več kot 1056 vzmeti. »Več ko je vzmeti všitih druga zraven druge, boljša je lega telesa,« še poudarja Rutarjeva.

»Žepkasto vzmetenje ima veliko sposobnost točkovnega prilagajanja telesu, zagotavlja optimalno podporo telesu, zaradi česar je hrbtenica nenehno fiziološko poravnava in v pravilni legi, mišice pa so sproščene. Poleg tega zračne komore v žepkastih vzmeteh omogočajo optimalno kroženje zraka,« pojas­ni Karin Oglajner Bajc, v čem so prednosti ležišč z žepkastimi vzmetmi, ki so po njenih besedah primerna za vse ljudi.

Ležišča iz lateksa

Osnova ležišč iz lateksa je njihovo jedro, ki naj bi bilo izdelano iz drevesne smole nekaterih kavčukovcev. Razlikujejo se po vsebnosti kavčuka in načinu izdelave. Ležišče, ki je izdelano iz lateksa s stoodstotno vsebnostjo kavčuka, je popolnoma naravno. Vendar je na trgu veliko ležišč, pri katerih so dodani umetni materiali, zato so ta bolj podobna poliuretanski peni.

»Lateksova jedra iz mešanice se največkrat pojavljajo v višini od 12 do 16 cm, v njih je velik delež sintetike, zato imajo slabšo zračnost, podobno kot ležišča iz pene. O popolnoma naravnem lateksu lahko govorimo pri jedrih, ki imajo vtisnjen žig 100-odstotni lateks. Ta so največkrat visoka od 18 cm do 24 cm. Skupni imenovalec vsem jedrom je, da so lahko po celotni ležalni površini enoconska, pet- ali sedemconska,« pojasnjuje Vesna Rutar iz podjetja Marsen in priporoča, da kupec preveri, ali je proizvajalec član skupine EuroLATEX, ki ima zelo stroga merila pri preverjanju kakovosti.

»Slabost lateksovih jeder je zagotovo teža. Ležišča iz naravnega lateksa so težja v primerjavi z izdelki iz pene. Po drugi strani pa so po teži primerljiva s kakovostnimi vzmet­nicami,« še odgovarja Rutarjeva. Lateks je po njenih besedah snov, ki je sama po sebi izredno prožna in se zelo dobro prilagaja obliki telesa: »S svojo celično strukturo in penjenjem zagotavlja odličen pretok zraka. Na otip je prijeten, deluje antibakterijsko in antistatično ter ne zagotavlja ugodnega okolja za razvoj pršic in bakterij. Ležišče razbremeni medvretenčne ploščice, pomaga pri sproščanju in regeneraciji hrbtnih in vratnih mišic. Telesu omogoča normalen pretok krvi in prožnost ožilja ter normalen pretok zraka.« Kakor še doda sogovornica, je glavna razlika med vzmetnico in ležiščem iz lateksa v tem, da slednji takoj podpre telo, vzmetnica pa nekoliko zaniha in daje drugačen občutek ležanja. Vzmetnice ni treba tako pogosto obračati kot ležišča iz lateksa, to je treba obrniti vsak mesec.

Pri ležiščih iz lateksa je zelo pomembno tudi posteljno dno oziroma letvena podloga, ki omogoča ustrezno zračenje. Lateks ne vpija vlage in ne more odvajati vlage, ki se ustvarja pod odejo. Zato ima kakovostno jedro veliko zračnih kanalov, ki omogočajo izhlapevanje in s tem sušenje spalne podlage. Ob nakupu je treba tudi vedeti, da lateks ni primeren za vlažne prostore, prav tako ne za ljudi, ki imajo čezmerno telesno težo ali se močno potijo.

Ležišča iz pene

Zelo razširjena so različna ležišča iz pene, ki se med seboj razlikujejo zlasti po postopku izdelave, trdoti, prožnosti in višini. »Poznamo različne kakovosti penastih ležišč, in sicer iz spominske pene, visokoelastične pene, hladno valjane pene, pene z odprto celično strukturo. Vsem sta skupni slabša zračnost in slabše uravnavanje temperature. Ležišča iz pene so toplejša,« poudarja sogovornica, »imajo pa sorazmerno dostopno ceno in tudi lažja so za obračanje, če jih primerjamo z ležišči z vzmetmi ali iz lateksa.«

V zadnjih letih se je razmahnila uporaba spominske pene. Ta telo med spanjem objame in daje občutek mehkobe, hkrati pa jo s telesom ogrejemo, zato se lahko komu zdi prevroča za spanje. Najpogostejša je kombinacija jedra iz pene in dodane plasti spominske pene.

Ležišča iz pene so po besedah Rutarjeve uporabna na obeh straneh, udobna in vzdržljiva, primerna za uporabo na nastavljivi postelji, saj so bolj prilagodljiva kot drugi modeli, pena pa se uporablja tudi za zložljiva ležišča, na primer za kampiranje.

Nadvložek za izboljšanje ležišča

Med dodatki za ležišča najdemo nadvložke, ki niso obvezni, lahko pa rešijo kakšno težavo. »Najpomembnejši razlog je zaščita jedra, preprosto vzdrževanje higiene in prekrivanje 'sredinske luknje' pri ločenih jedrih,« odgovarja Vesna Rutar iz podjetja Marsen in dodaja, da obstajajo tudi nadvložki za izboljšanje ležišča, na primer za povečanje mehkobe ali izboljšanje dotrajanega ležišča. Največkrat so izdelani iz bombaža, volne ali lateksa. »Tanjši, torej debeli do dveh centimetrov, se uporabljajo za zaščito ležalne površine, uravnavanje termike, debelejši petcentimetrski pa za izboljšanje ali mehčanje ležalne površine,« še pojasnjuje.

Po besedah Karin Oglajner Bajc iz podjetja Meblo int so nadvložki idealna rešitev za boljše spanje na vseh zložljivih posteljah, začasnih posteljah in posteljah za goste.

Katero ležišče izbrati?

Ponudba na trgu je ogromna, zato se marsikdo znajde pred vprašanjem, kako med vsemi temi različnimi kombinacijami izbrati pravo zase. Zmotno je prepričanje, pravi sogovornica, da je najdražje tudi najboljše za spanje. »Dejstvo je, da ni univerzalnega ležišča, ki bi ustrezalo vsem uporabnikom. Upoštevati je treba način spanja, telesno težo in višino. Pri izbiri pet- ali sedemconskega jedra moramo še upoštevati velikost vzglavnika. Če spimo na boku, mora priti ramenski del na mehkejšo cono, saj samo tako lahko ležišče omogoči pravo podporo telesu,« še pojasnjuje Rutarjeva. Prav tako moramo biti pozorni na izbiro materialov. Tisti, ki so npr. nagnjeni k potenju, naj izberejo vzmetnico z vzmetmi manjšega premera, v kombinaciji z naravnimi materiali, pri ekstremnem potenju pa naj bo vrhnja plast iz klimatskega modula.

Pri izbiranju si je treba vzeti čas, saj to je nakup za več let. »Obiščite specializirane trgovine za spanje, ležišč ne preizkušajte preveč utrujeni, saj ne boste dobili pravega občutka. Najboljše stvari so narejene po meri. Zagotovo je treba poslušati telo, izbrati pravo trdoto, upoštevati telesno višino pri izberi con,« svetuje sogovornica in dodaja, da je pomembna tudi izbira ustrezne letvene podlage in vzglavnika.

Kdaj zamenjati ležišče?

Življenjska doba ležišča je odvisna od različnih dejavnikov. Dejstvo pa je, da je treba ležišče redno vzdrževati, navodila za to določi proizvajalec. Poskrbeti moramo, da je ne glede na sestavo dobro zračeno, to pomeni, da ima primerno letveno podlago, ki omogoča kroženje zraka, in ni izpostavljeno neposredno sončnim žarkom. Dobrodošlo je občasno sesanje s sesalnikom za prah, da se odstranijo prašni delci, ki se nabirajo na površini in v notranjosti. Ležišča, ki imajo snemljivo prevleko ali nadvložek, je priporočljivo vsaj enkrat v njihovi življenjski dobi osvežiti s pranjem ali kemičnim čiščenjem. Običajno je priloženo navodilo, ali je mogoče pranje v pralnem stroju ali le kemično čiščenje.

Večina pa se slejkoprej sooči z vprašanjem, kdaj zamenjati ležišče. Takrat, ko ne daje več potrebne opore telesu, ko se pojavi neprijeten vonj, ki ga ne moremo odstraniti ali opazimo preperelost tekstilnih materialov. Pred tem moramo preveriti, ali je posteljno dno še vedno ravno oziroma ali prožne letve še zagotavljajo primerno podporo hrbtenici. To ugotovimo s preprostim testom: ležemo najprej na posteljno dno in ločeno na tleh še na ležišče. Če se eno ali drugo pod našo težo preveč usloči, bo treba kupiti novo.

Tako kot na drugih področjih se tudi na trgu spanja oz. ležišč nenehno pojavljajo novi ali izboljšani materiali in kombinacije ter spoznanja o vplivu na spanje. Kakor še pravi Karin Oglajner Bajc iz podjetja Meblo int, se nekateri proizvajalci usmerjajo v razvoj v smeri pametne tehnologije, drugi se vračajo k naravnim materialom. A večina tako kot v njihovem podjetju išče še boljše rešitve in nove tehnologije ter izdelke, ki so visoke kakovosti, za zdravje neškodljivi in zagotavljajo dobro spalno udobje.