Montažna gradnja stanovanjskih hiš: Tudi tipske so unikati

Zakon o graditvi objektov, ki med drugim natančno opredeljuje, pod kakšnimi pogoji je mogoče graditi individualno družinsko hišo, kako je treba pripraviti projektno dokumentacijo in kaj vse mora ta vsebovati, ne razlikuje med zidanimi in montažnimi hišami. Zahteve so za obe vrsti gradnje povsem enake. V obeh primerih je osnova, pri kateri je treba začeti, lokacijska informacija. Iz te listine graditelj izve, kaj lahko na določeni parceli, če je ta seveda zazidljiva, gradi in kakšne so omejitve. Pri izdelavi načrta za montažno hišo je torej treba najprej upoštevati, kolikšna sme biti njena velikost, koliko nadstropij ima lahko, koliko mora biti odmaknjena od sosednjih parcel ali hiš, ki so tam že postavljene, in podobno. To so pravzaprav edine omejitve, ki jih mora graditelj upoštevati. V okviru teh se lahko po njegovih zamislih izdela arhitekturni načrt, v naslednjem koraku pa se s proizvajalcem montažnih hiš dogovori za vse druge podrobnosti.

Idejni načrt

Poti do idejnega načrta hiše sta dve. Kot pravijo pri večjih proizvajalcih montažnih hiš Jelovici, Riko hišah, Rihterju in Lumarju IG, obstajata tudi dve vrsti naročnikov. Prvi pridejo k njim že z izdelanimi idejnimi oziroma celo natančnimi arhitekturnimi načrti, ki so jim jih pripravili arhitekti, drugi pa najprej preverijo, kakšne so možnosti, in prosijo, da jim idejni načrt hiše izdelajo proizvajalci. V prvem primeru je dobro, da naročnika na pogovoru spremlja tudi arhitekt ali projektant. Narejeni načrt je treba namreč pregledati in ugotoviti, ali je, glede na sistem gradnje pri ponudniku, želeno hišo mogoče zgraditi ali bodo potrebne spremembe oziroma prilagoditve. Proizvajalci imajo pripravljene smernice za projektante, poleg tega svetujejo o posebnostih in zahtevah posameznega sistema gradnje. To storitev naročniku zagotovijo brezplačno.

V drugem primeru izdelajo idejni načrt proizvajalci sami, upoštevajoč naročnikove želje in zahteve. Tudi ta storitev je brezplačna. Na podlagi tega izbrani projektant pripravi potrebno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naročnik lahko sam izbere projektanta in od proizvajalca le zahteva pripravljeni idejni načrt in smernice, ki opredeljujejo posebnosti sistema gradnje. Pogosto pa proizvajalec priporoči projektanta, ki je njegov zunanji sodelavec in s katerim že dalj časa sodeluje. Ta namreč zelo dobro pozna njegov sistem gradnje in vse zakonitosti, poudarjajo sogovorniki. Izdelava projektne dokumentacije ni všteta v ceno hiše in je strošek graditelja.

Načrt po želji naročnika

Vsi sogovorniki zatrjujejo, da tipskih montažnih hiš ne izdelujejo. Vsaka hiša je unikat, načrtovan in izdelan po željah naročnika. Tudi proizvajalci, ki imajo v svoji ponudbi tipske hiše, pravijo, da se naročniki le redko odločijo zanje, saj vedno želijo kje kaj prilagoditi. Pri tem pa morajo vedeti, da so na primer tlorisne spremembe tipskih objektov mogoče le, kolikor dopušča statika objekta.

Čeprav hiše praviloma niso tipske, kljub temu obstajajo nekateri standardi. Najprej velja omeniti standardizirani sistem gradnje: tu gre predvsem za osnovno konstrukcijo hiše, torej zunanje in notranje stene ter ostrešje in izbrane materiale, iz katerih so ti elementi sestavljeni. Večina proizvajalcev ima v svoji osnovni ponudbi tudi stavbno pohištvo določenega proizvajalca, enako velja za strešno kritino in fasadni sistem. Vanjo je vključen določen način ogrevanja, poleg tega še stropne in talne obloge, notranje stopnice in podobno. Naročnik se lahko odloči, da bo sprejel to standardizirano osnovno ponudbo. Vendar to še ne pomeni, da bo njegova hiša tipska, saj mu bo proizvajalec iz standardiziranih elementov izdelal hišo po načrtih, ki si jih je skupaj z arhitektom zamislil sam.

Okvirne cene osnovne ponudbe

Kakor pravijo sogovorniki, je takšna možnost najcenejša, saj so okvirne cene kvadratnega metra hiše izračunane glede na standardni sistem gradnje in uporabljenih materialov.

Sicer pa proizvajalci neradi govorijo o cenah. Te so namreč odvisne od vrste dejavnikov, med drugim od tega, do katere faze zgradijo hišo. V podjetju Rihter so povedali, da je treba za kvadratni meter bivalne površine standardnega objekta, zgrajenega do 4. gradbene faze, ki vključuje osnovno konstrukcijo, zaključni fasadni omet, stavbno pohištvo in kritino ter poleg tega izdelavo stropov in podov, kleparska dela ter notranje in zunanje okenske police, balkon, transport in avtodvigalo za postavitev osnovne konstrukcije, odšteti 550 evrov. Za kvadratni meter objekta, zgrajenega na ključ, kar pomeni, da se v hišo naročnik lahko vseli, pa 850 evrov. K obema cenama je treba prišteti 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. V Jelovici pravijo, da stane kvadratni meter osnovne ponudbe, ki zajema zunanje stenske elemente z izolacijsko fasado brez zaključnega sloja, notranje stene, stropove ter strešno konstrukcijo, stavbno pohištvo, transport in avtodvigalo, od 350 do 400 evrov. Če se odločimo še za strešno kritino, kleparska dela in dimnik, zaključni fasadni sloj, zunanje in notranje okenske police, balkonsko ograjo in zaključno obdelavo vidnih lesenih delov, cena naraste na 500 evrov za kvadratni meter. Cena kvadratnega metra hiše na ključ je 750 evrov. Podobne cene imajo v podjetju Lumar IG, pri katerem je treba za kvadratni meter hiše do 4. gradbene faze plačati od 450 evrov naprej, za hišo na ključ pa 700 evrov in več. V podjetju Riko hiše so povedali, da okvirnih cen nimajo, ker prav vse hiše naredijo po načrtih naročnikov. Tudi prej omenjeni proizvajalci poudarjajo, da lahko natančno ceno izračunajo le za konkreten projekt.

Spremembe osnovne ponudbe

Naročniki imajo seveda možnost, da ne sprejmejo standardne ponudbe in materialov. Spremembe so mogoče že pri konstrukciji zunanjih sten in ostrešja. Tako se lahko odločijo za debelejši sloj toplotne izolacije in tudi za drugo vrsto izolacije. Čeprav kakor pravijo ponudniki, v osnovni ponudbi ponujajo okna in vrata proizvajalcev s široko paleto različnega stavbnega pohištva z različnimi toplotnoizolativnimi in drugimi lastnostmi, lahko naročnik izbere drugega izdelovalca te opreme. Enako velja za strešno kritino in zaključni fasadni omet.

Če se stranka odloči za izvedbo na ključ, lahko po svojih željah izbira tudi zaključne talne in stropne obloge, notranja vrata, stopnišča, keramiko in sanitarno opremo in vse druge elemente, ki spadajo v to ponudbo. Koliko bo cena kvadratnega metra zato višja, ni mogoče oceniti, pravijo sogovorniki, saj je odvisna od naročnikove izbire.

Ogrevanje po želji naročnika

Posebno pozornost pri hišah na ključ namenijo tudi izbiri primernega načina ogrevanja. Večina ponudnikov v osnovni ponudbi predvideva centralno ogrevanje s kotlom na olje ali zemeljski plin in z radiatorji ali talnim in stenskim gretjem. Seveda pa so mogoči tudi drugi, alternativni načini ogrevanja, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Zaradi debelejšega sloja toplotne izolacije in stavbnega pohištva z boljšimi toplotnoizolativnimi lastnostmi bodo toplotne izgube v montažni hiši manjše, zato temu prilagodimo način ogrevanja. Potrebujemo načrt strojnih inštalacij, ki je obvezni del projektne dokumentacije in ga mora pripraviti za to usposobljeni strokovnjak. V dobro izolirano montažno hišo lahko vgradimo sistem s toplotno črpalko ali namestimo sončne kolektorje, primeren je tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote ali kotli na lesne sekance in pelete.
Kakšen bo sistem ogrevanja, je odvisno od naročnika. Ta lahko izbere enega od sistemov, ki jih ponuja proizvajalec montažnih hiš, lahko pa se odloči za katerega koli ponudnika ogrevalne tehnike in tudi vgradnjo sistema prepusti njemu. Nekateri ponudniki montažnih hiš se z ogrevalnimi sistemi sploh ne ukvarjajo in vse prepustijo stranki.

Odločajo tudi tradicija in reference

Če povzamemo, lahko ugotovimo, da je izbira primernega ponudnika montažnih hiš težka. Vsi se namreč trudijo, da bi se čim bolj približali naročniku. Sogovorniki svetujejo, da graditelj pridobi različne ponudbe in zahteva čim več informacij o vgrajenih materialih, predvsem o njihovi kakovosti. Ponudnik naj bi zanje imel tudi ustrezne certifikate, ki jih mora pokazati stranki. Preveriti je treba, kaj vključuje posamezna faza, do katere naj bi bila zgrajena hiša, saj se te med proizvajalci lahko zelo razlikujejo. Šele potem je mogoče primerjati različne ponudbe. Pomembno je tudi, koliko časa je ponudnik že dejaven na trgu, s kakšnimi referencami se lahko pohvali in kakšna jamstva ponuja za svoje objekte. Pogosto pa je odločilen oseben pristop in čas, ki ga za naročnika odmeri ponudnik.

Delo in dom, 6. junij 2007