
Ker kopalnico zaradi korenitosti posegov in stroškov investicije prenavljamo zelo redko, navadno mine vmes več desetletij, ob adaptaciji ne zanemarimo funkcionalnih prilagoditev, ki jih bomo potrebovali z leti. Ne gre namreč le za oprijemala ob straniščni školjki in sedež v kadi ali pršni kabini. V nadaljevanju zato povzemamo najpomembnejše lastnosti kopalnice za starejše, da bi bili v tem intimnem prostoru neodvisni in varni.
Najpogostejši tip stanovanjske hiše v Sloveniji je dvonadstropni, z enim toaletnim prostorom v vsaki etaži. Če je mogoče, za starejšo osebo prilagodimo kopalnico s straniščem v pritličju, posebej če so tu tudi dnevni bivalni prostori. Z leti in boleznimi bo hoja po stopnicah vedno večji problem, morda bomo zaradi tega tudi spalnico preselili v pritličje ... Takšna reorganizacija prostora je namreč pogosto preprostejša kot hitra prenova kopalnice. Za načrtovanje slednje poiščimo pomoč arhitekta.
S kopalnico skopih mer imamo skoraj praviloma opraviti v blokovskih stanovanjih. Da bi elemente v njej razporedili tako, da bi bilo med njimi čim več prostora in bi bil prehod med njimi prost, dovolj zgodaj razmislimo o združitvi kopalnice z doslej ločenim straniščem (če mejita drug na drugega) ter o umiku pralnega stroja in grelnika vode v sosednji ali drug prostor. Prednost je, če se vrata kopalnice odpirajo navzven, da njihovo zapiranje in odpiranje ne ovira osebe v kopalnici, široka pa morajo biti vsaj 80 cm. Priporočljiva je tudi odstranitev bideja, če ga doslej nismo uporabljali.
Idealna je takšna razporeditev kopalniških elementov (umivalnik, straniščna školjka, kabina za prhanje in vhod vanjo), da je od vrat prost dostop do vseh, ne da bi se morali kateremu umikati, sredi prostora pa imamo čim bolj prost manevrirni prostor. V skrajnem primeru bomo morda kdaj potrebovali hojico ali celo invalidski voziček. Med posameznimi elementi mora biti ob steni dovolj prostora, da uporabnik lahko doseže oprijemala.
Za starejše je za kopanje najprimernejši breznivojski prostor za prhanje, v katerega bo kdaj mogoče tudi s pripomočki za hojo, poleg tega ni treba prestopiti višine pršne kadi ali spodnjega profila kabine za prhanje. Ta naj bo velika najmanj 90 x 90 cm, tla naj ima nagnjena proti odtočni odprtini in čim širšo vhodno odprtino, morda kar nezagrajeno celo stranico. Talna površina v njej (ploščice, pršna kad ali masivna pršna plošča, ki je navadno visoka 3 cm) naj bo nezdrsna – nekateri izdelki so kot takšni deklarirani. Če je pršna površina gladka, v njej namestimo gumijaste protizdrsne podloge. V kabini za prhanje naj bo dovolj prostora za dvižni stenski stolček ali postavitev premičnega stolčka. Ti naj bodo vedno namenski in certificirani. V večjih prostorih za prhanje je mogoče urediti tudi zidane klopce. Priporočljivo je, da je pod talno in sedalno površino napeljano ploskovno gretje.
Pred obnovo kopalnice za starejšo osebo, navajeno kadi, marsikdo med spletno ponudbo naleti na kopalne kadi, ki imajo vgrajena vratca. Poleg tega, da so cene takšnih kadi zelo zasoljene in da so izvajalci pri nas redki, je treba pri vstopu v kad skozi vratca visoko dvigniti noge, iz nje pa je mogoče izstopiti šele, ko iztočimo vodo.
Omenili smo že, da nam na pršni površini ne sme drseti, zato ne sme biti gladka. Nevarnost predstavljajo tudi gladke talne obloge zunaj kabine, kopalniške preproge ali trde talne podloge, ki nimajo gumirane spodnje površine ali gumijastih podložk. Zdrs na mokrih gladkih površinah je eden najpogostejših vzrokov poškodb v kopalnici, pri vseh starostih.
Med najbolj funkcionalne pripomočke v kopalnici spadajo varnostna oprijemala ali držala. Navadno so nameščena v kabini za prhanje, na stenah ob kadi, levo in desno ob stranišči školjki (na steni, prostostoječa ali stenska sklopna, odvisno od umestitve školjke). So različnih oblik in dolžin, montirana vodoravno, navpično ali poševno – tako, da osebi pomagajo pri vstajanju s sedalnih površin in pri hoji od enega elementa k drugemu. Funkcija dolgega navpičnega oprijemala v prhi je, da se ga oprimemo pri padcu in ob njem vstanemo, zato mora biti spodnji del največ 15 cm od tal.
Materiali, videz, premer, površinska obdelava in cena oprijemal se zelo razlikujejo. Najpomembnejše pa je, da so varna, zato nikoli ne izberemo držal z vakuumsko pritrditvijo na površino, strokovnjaki odsvetujejo tudi oprijemalo, ki se privije na rob kadi. Zanesljiva so samo tista, ki so z močnimi vijaki pritrjena v steno ali tla, katerih nosilnost je preverjena. Dobra stran oprijemal je, da jih lahko montiramo kadarkoli, če le imamo prostor zanje.
Ker se pri zdrsu vsak poskuša oprijeti tudi druge opreme, kot so vodoravna obešala za brisače, nosilci toaletnih potrebščin v prhi ali toaletnega papirja, naj bodo tudi ti močni, po možnosti kovinski in trdno privijačeni.
Pri izbiri armatur se je priporočljivo odločiti za tip pipe, ki ga je starejša oseba navajena. To velja toliko bolj za mešalno armaturo v prhi ali armaturo pri kadi. Včasih je namreč dovolj trenutek zmedenosti in z napačnim gibom namesto v desno k hladni vodi (modra barva) obrnemo mešalni vzvod na levo k vroči (rdeča barva). Kar pomislimo, koliko nevšečnosti lahko imamo s kakšno sodobno armaturo v hotelu ...
Poleg naštetih lastnosti je v kopalnici za starejše ključna dobra osvetlitev; to velja tudi za prostor za prhanje. Ljudje, ki slabše vidijo, v temačnem prostoru včasih spregledajo robove, stopnice, mokre spolzke površine, prehode med različnimi površinami, morda celo prosojno steklo kabine za prhanje. Kontrasti med površinami so manj opazni pri temnih barvah.