Zgodbe Jadrana, ujete v unikatno pohištvo

»Ko zadiši po Jadranskem morju, se nam pred očmi prikažejo podobe oljčnih nasadov, od vročine razbeljena kamnita obala, nežno kodranje morskih valov in podobe ribičev, ki ob sončnem zahodu na pomolih krpajo mreže za zgodnji jutranji ulov. Zame so ti motivi več kot le bežen privid, saj me spremljajo že od otroških let in mi služijo kot nenehen navdih pri arhitekturnem in oblikovalskem delu,« pravi arhitektka in oblikovalka Tina Rugelj, ki je s kolekcijo Pripovedi Jadrana uresničila svojo dolgoletno željo, da te motive upodobi skozi unikatne kose pohištva.

Kamen z Brača, les oljke, reciklirane ribiške mreže

Kolekcija Pripovedi Jadrana bi morala biti predstavljena aprila na mednarodnem pohištvenem sejmu v Milanu na kurirani razstavi Ventura Future, a je bil sejem zaradi pandemije koronavirusa odpovedan. Oblikovalka se je zato odločila, da kolekcijo zdaj predstavi širši javnosti. Sestavlja jo pet različnih kosov pohištva: Ribičeva svetilka, miza Oljka in kamen, miza Morje in kamen, enosed Adrian in preproga Plankton.

»Vsak pripoveduje drugo zgodbo Jadrana, vse pa se vedno znova vračajo k znanim okusom, vonjem in materialom, ki zaznamujejo mediteransko kulturo. Naravni beli kamen z otoka Brača, les mediteranske oljke in reciklirane ribiške mreže so si podali roke s tradicionalno lokalno obrtjo in ustvarili Ribičevo svetilko, mizo Oljka in kamen, mizo Morje in kamen, enosed Adrian in preprogo Plankton. Ribičeva svetilka sledi klasični obliki mrežaste ribje pasti iz tankih navtičnih vrvi in nas opominja na starodavni, trajnostni način ribarjenja, ki je namenjen zgolj zadovoljevanju lokalnih potreb. Mizi pričarata edinstveno občutenje pravega Mediterana, kjer med druženjem ob hrani nastaja tisto pravo bistvo – občutek bližine in skupnosti. Enosed Adrian iz bogatega debelega žameta je našel navdih pri eni izmed najveličastnejših, a žal tudi ogroženih jadranskih vrst – velikem modrem skatu, znanem tudi kot vražji skat,« opisuje kolekcijo Tina Rugelj, ki se je z njo podala tudi v ponovno uporabo odpadnih materialov. Iz odpadne ribiške mreže je namreč izdelana preproga Plankton.

Preproga Plankton iz recikliranega tekstila 

»Nastanek preproge Plankton v sebi združuje tako poklon tradicionalni ribiški obrti kot tudi opozorilo na vse večji problem čezmernega ribolova in onesnaženosti morja. Preproga je narejena iz recikliranega tekstila, ki vsebuje tudi delež ostankov odpadnih, zapuščenih ribiških mrež, ki brez nadzora plavajo v morju in se nalagajo na morsko dno ter ogrožajo življenje morskih in obmorskih živali,« pravi oblikovalka in dodaja, da gre za pojav, znan kot »mreže duhov«. Te po ocenah mednarodnih organizacij sestavljajo kar desetino vseh morskih odpadkov. Zato se je, kot pravi,  pri iskanju materiala povezala z iniciativo Healthy Seas in s podjetjem Aquafil, ki že od leta 2013 skupaj s še nekaterimi drugimi partnerji skrbi za to, da ribiške mreže dobijo novo uporabno vrednost. Podjetje Aquafil mreže skupaj z drugimi tekstilnimi odpadki v Sloveniji predeluje v prejo Econyl. »Iz teh niti je nastala tudi unikatna preproga, v katero so všiti fluorescenčni vozlički in vzorčki v obliki planktona. Preproga tako ponoči zasveti in nam pričara veličastno podobo lesketajoče se morske gladine,« še pravi Rugljeva, ki svojo novo kolekcijo vidi v vseh interierjih, ki jih navdihuje morje in Jadranska obala.

Betonski vrt iz vlaknocementa

A to ni prva kolekcija pohištva arhitektke in notranje oblikovalke Tine Rugelj, ki je leta 2011 ustanovila svoj studio Tina Rugelj arhitektura+oblikovanje, s katerim snuje interierje in kakovostna bivalna okolja. Pred osmimi leti je oblikovala kolekcijo vrtnega pohištva Moj betonski vrt – Concrete Garden, ki je narejena iz vlaknocementa in jo izdelujejo v podjetju Eternit Slovenija. Vlaknocement se v gradbeništvu uporablja zlasti za fasade in valovito strešno kritino. Za izdelavo vrtnega pohištva vlaknocementu namesto armature dodajo vlakna. Ponavadi so to armirna polivinilalkoholna in procesna celulozna vlakna. Preden se vlaknocement strdi, ga je mogoče  zlahka oblikovati. Ko pa se strdi, je zelo stabilen in odporen proti različnim vremenskim vplivom. Pri pohištvenih kosih je debel med 10 in 16 milimetrov. Miza, na primer, je oblikovana iz 16-milimetrskega in kljub temu prenese zelo velike obremenitve, približno 200 kilogramov.

»Dobra lastnost vlaknocementa je tudi ta, da je za zdravje in okolje neškodljiv. Prav tako je zelo zanimiv na otip. Vsakogar preseneti njegova žametna površina,« je že ob prvih predstavitvah omenjene kolekcije povedala Rugljeva. Vlaknocement je po njenih besedah zelo stabilen material in odporen proti vremenskim vplivom, saj se uporablja za fasadne obloge in strešno kritino. Dobro prenaša visoke in nizke temperature. Dobra lastnost, ki mu jo dajo uporabljena vlakna, pa je to, da pozimi ni nikoli tako mrzel in poleti nikoli tako vroč kot pravi beton. Izdelke po končni obdelavi vedno dvakrat impregnirajo, sicer pa se naravno starajo, kar je lastnost, značilna za vse vidne betone.

Kolekcija Concrete Garden je v zadnjih letih popolnoma zaživela in, kot pravi njena avtorica, je skoraj ne potrebuje več. »Že vrsto let imam svojo skicirko porisano z novimi koncepti in Pripovedi Jadrana so le delček novih oblikovalskih dogodivščin, ki jih imam v mislih,« dodaja Rugljeva.

Ta konec tedna, med 3. in 5. septembrom, Rugljeva z dvema kosoma pohištva iz kolekcije Concrete Garden sodeluje tudi na skupinski razstavi slovenskega oblikovanja z naslovom Krog (The Circle) v Københavnu na tridnevnem oblikovalskem festivalu 3daysofdesign. Omenjeno slovensko predstavitev v danski prestolnici je pripravil Center za kreativnost v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Københavnu in Javno agencijo Spirit Slovenija.

PREBERITE ŠE: Moj betonski vrt: Gradbeni material z žametno površino