Svetovalnica: Zavrnitev prošnje za prenovo kopalnice – kakšne so vaše pravice kot najemnik?

Spoštovani.

Sem najemnica Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, stara sem 66 let in imam že kar nekaj zdravstvenih težav. Osebna zdravnica mi je napisala priporočilo, da se kopalna kad spremeni v kabino za prhanje, ker težko vstopam, še težje pa izstopam, dvakrat sem pri izstopu že padla zaradi vrtoglavice.

Stanovanjski sklad mi je prošnjo za spremembo kopalnice gladko zavrnil, če pa jo bom delala sama z nizko pokojnino, pa moram od njih pridobiti soglasje, čeprav prejemamo subvencijo k najemnini. Kaj še lahko storim – mi je sklad dolžan priskrbeti primerno stanovanje oz. renovirati obstoječe?

bralka

Odgovarja:

Tanja Bohl

Odvetnica

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.

Spoštovani.

V primeru sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, ki zaradi razlogov na strani najemnika kasneje postane zanj neprimerno, ima najemnik možnost, da naslovi prošnjo za prilagoditev stanovanja svojim potrebam.

Ker je najemnica takšno prošnjo že podala, stanovanjski sklad pa jo je zavrnil, ima najemnica možnost začeti postopek zamenjave stanovanja na podlagi 89. člena Stanovanjskega zakona  (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami, v nadaljevanju SZ-1).

Na podlagi 89. člena SZ-1 se o upravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja ali o preselitvi odloči z odločbo v splošnem upravnem postopku.

Vsak stanovanjski sklad samostojno določa možnost in pogoje za zamenjavo svojih stanovanj. Kot primer predstavljamo pogoje, ki jih določa Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL):

Pogoji za zamenjavo stanovanja so:

• najemnik ima poravnane vse obveznosti iz naslova najemnine in stroškov uporabe stanovanja,
• zoper najemnika ne teče postopek odpovedi najemnega razmerja,
• preteklo je vsaj dve leti od njegove vselitve in da izpolnjuje vsaj še enega od spodnjih pogojev:

• stanovanje je zaradi bolezenskih, invalidnih ali starostnih razlogov najemnika ali njegovih družinskih članov, ki z njim prebivajo, po legi postalo neprimerno.

Prav slednji pogoj je v obravnavanem primeru posebej pomemben, saj neposredno zadeva okoliščine najemnice.

Če želi najemnik ostati v stanovanju, ima možnost, da stanovanje prilagodi svojim potrebam v lastni režiji. Vendar pa najemnik za vsak poseg v stanovanjske prostore, opremo ali naprave potrebuje pisno soglasje lastnika, skladno s 96. členom SZ-1. Poleg tega ima na podlagi 98. člena SZ-1 ob izselitvi pravico do povračila neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj, ki jih je izvedel s soglasjem lastnika.

V določenih okoliščinah bi se sicer lahko uveljavljala tudi določba 93. člena SZ-1, če bi se izkazalo, da stanovanje ne omogoča normalne uporabe, vendar je to odvisno od dejanskih okoliščin in samo na podlagi zapisanega v vprašanju ne moremo potrditi, da bi tu lahko šlo za tak primer. Na podlagi navedene določbe lahko namreč najemnik v primeru, da stanje v stanovanju ne zagotavlja njegove normalne uporabe, predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku naloži izvedbo potrebnih del. Če lastnik del v roku, določenem z odločbo, ne izvede, jih lahko najemnik izvede sam na njegove stroške. Stroške, skupaj z obrestmi, lahko pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine.