
Pozdravljeni.
Na vas se obračam z vprašanjem o odmiku med mejami parcel.
Zanima me, ali se panelna ograja do višine 120 cm lahko postavi tik ob mejo med dvema parcelama brez soglasja mejaša? Če ne, kakšen odmik je potreben? Gre za klasično žičnato/panelno ograjo.
Kako pa je z zasaditvijo rož tik ob meji? Tukaj ni govora o živi meji in podobnih, temveč o nizko rastočih rožah. Ali tudi zanje velja odmik od meje?
Gre za prostorski akt občine Radovljica, naselje Črnivec.
Hvala za vašo pomoč.
Lep pozdrav.
bralka
Arhitektka, specializirana za gradbeno zakonodajo
Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si s pripisom Gradbena zakonodaja.
Spoštovani,
ograditev parcele in s tem posegom povezana vprašanja so pogosto izpostavljena vprašanja.
Ograje ponavadi uvrščamo v kategorijo gradnje enostavnih objektov, včasih so tudi nezahtevni. Pred postavitvijo ograje vedno svetujemo, da se investitorji seznanijo z veljavnimi predpisi. Ti so lahko sprejeti na državni ravni ali na občinski ravni. Če ograja ni postavljena v skladu z vsemi navedenimi pogoji, lahko govorimo tudi o nelegalni gradnji. Ograja ne sme biti postavljena v nasprotju z občinskim prostorskim aktom, ki velja v posamezni občini. Ta lahko določa najvišjo dovoljeno višino, odmik od meje, pa tudi materiale, iz katerih bo postavljena. Občinski prostorski akt določa zahteve zlasti glede odmikov od parcelne meje, lahko pa tudi katere druge pogoje, ki so lahko tudi strožji od državne uredbe. Če se določila v prostorskem aktu pri postavitvah medsosedskih ograj ne spoštujejo, pogosto pride do medsosedskih težav.
V primeru postavitve ograje Uredba o razvrščanju objektov določa, da so vse ograje nižje od 2,20 metra enostavni objekti, zanje ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Torej vaša panelna ograja najbrž tudi predstavlja enostavni objekt, kar boste preverili v občinskem prostorskem aktu, enako pa tudi odmik od meje ter videz ali material.
V primeru zasaditve žive meje morate enako paziti, da raste na vaši parceli. V primeru, da živa meja raste na drugo stran, lahko tudi sosed poreže veje in jih pospravi brez vašega soglasja. Seveda lahko sosed zahteva od vas, da poskrbite za ureditev žive meje, kadar postane ta moteča za drugo stran parcele.
Če pa boste zasadili rože ob meji, kar ne predstavlja ograje, pa boste vseeno pazili, da ne rastejo na sosedovo stran in da bo cvetlična gredica urejena na način, da jo lahko vzdržujete iz vaše parcele.
Vas lepo pozdravljam.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?
Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.