Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svetujemo

Mož mi noče prepisati polovice hiše. Ali njegova oporoka drži?

Bralko zanima, ali možev sin iz prejšnjega zakona lahko izpodbija njegovo oporoko ter kaj pripada njenima sinovoma po njeni smrti.
Foto: And-One/Shutterstock
Foto: And-One/Shutterstock
Urša Zupan
28. 7. 2021 | 08:00
22. 10. 2024 | 14:52
6:24

Pozdravljeni.

Imam veliko dvomov, zato sem se odločila, da vam pišem in prosim za pravni nasvet.

Z možem sva kupila hišo. V zemljiško knjigo je samo on vpisan kot lastnik, ker je po mamini smrti in prodaji stanovanja dobil večjo denarno vsoto in tako pravi, da je sam lastnik, ker je dal večjo vsoto za hišo, čeprav sem tudi sama vzela majhen kredit za hišo.

Noče mi prepisati polovice hiše, ker pravi, da bo po njegovi smrti tako več dobil njegov sin iz prvega zakona. Skupnih otrok nimava, jaz pa imam še dva sinova iz prvega zakona.

Mož je pri notarju napisal oporoko, ki se glasi:

- dedovanje je možno šele po ženini smrti (torej moji)

- žena ima po moji smrti v lasti vse premičnine in sredstva na TRR računu in z njimi lahko prosto razpolaga

Oporoka je opravljena pri notarju prostovoljno.

Zanima me naslednje:

  • Ali lahko njegov sin izpodbija to oporoko in zahteva dedovanje?
  • Kaj pripada mojima sinovoma po moji smrti?

Najlepša hvala za odgovor, kajti zadeve me tako skrbijo, da ne morem spati. Notar nama je razložil, da bo oporoka veljavna, a želim dobiti še eno mnenje.

Hvala in lep dan.


bralka
Izpodbijanje oporoke je sicer možno, a ni enostavno

Pozdravljeni,

vaše vprašanje terja dva odgovora, in sicer je prvi povezan s pridobitvijo lastninske pravice na hiši in drugi z dedovanjem. Na začetku se bom osredotočila na pridobitev lastninske pravice.

Iz vašega vprašanja izhaja, da sta z možem skupaj kupila hišo, mož sicer večji del, v zemljiško knjigo pa je vpisan samo on, čeprav ste tudi sami vzeli manjši kredit. Predvidevam, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena samo na moževo ime in da vaš kredit za hišo ni bil namenski. Po izpeljanem postopku nakupa se je v zemljiško knjigo vpisal tako le vaš mož. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah se poleg sklenitve veljavnega pravnega posla zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo. Pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica, mora biti sklenjena v pisni obliki. Da se prenese lastninska pravica na nepremičnini, je treba najprej skleniti pravni posel, nato pa mora prodajalec izročiti kupcu zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim prodajalec brezpogojno dovoljuje vpis kupca v zemljiško knjigo kot lastnika nepremičnine. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen pri notarju.

V primeru dedovanja torej za lastnika predmetne nepremičnine velja vaš mož, razen, če se z možem naknadno dogovorita in uredita, da se v zemljiško knjigo s svojim deležem vpišete tudi vi.

Vaš mož je pri notarju napisal oporoko. Notarska oporoka je ena izmed možnih oblik oporoke in je seveda veljavna, če izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje. Poleg notarske oporoke so veljavne še lastnoročne oporoke, pisne oporoke s pričami in sodna oporoka ter seveda določene vrste specialnih oporok. Kot navajate, naj bi vaš mož v oporoko napisal, da je dedovanje možno šele po vaši smrti in da vse premičnine in denar dedujete vi. Iz tega izhaja, da je najbrž v oporoki zapisano VOLILO – osebna služnost uporabe stanovanja/hiše v vašo korist, torej da hiša šele po vaši smrti fizično preide k dedičem, premoženje pa je seveda razdeljeno takoj po njegovi smrti.

Po smrti vašega moža ste vi in njegov sin iz prvega zakona njegova zakonita dediča. Torej, če vaš mož ne bi napisal oporoke, bi vam po njegovi smrti po zakonu pripadala ½ premoženja, tudi hiše. Z oporoko je vaš mož želel sam določiti, kako in komu naj gre njegovo premoženje po smrti in pri oporokah gre običajno za drugačno razdelitev premoženja, kot bi se zgodila na podlagi zakona. Vendar vseeno tisti, ki napiše oporoko pri razdelitvi premoženja ni povsem svoboden, saj mora upoštevati nujne deleže zakonitih dedičev. Zakoniti dediči namreč lahko zahtevajo določen delež premoženja, ki bi ga dedovali, če ne bi bilo oporoke. Glede na to, da ste tudi vi med dediči, težko ugibam, ali vaša zapuščina po oporoki zadostuje nujnemu deležu.

Kar se tiče izpodbijanja same oporoke, je sicer možno, vendar morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki so vezani na samo oporoko (obličnost) ali pa na samega zapustnika, npr : oporočna sposobnost, zmota ipd. Izpodbijanje oporoke ni enostavno, treba pa je upoštevati tudi vse zakonsko predpisane roke.

Na koncu se bom dotaknila še dedovanja po vaši smrti. Če umrete pred svojim možem, vaše premoženje v enakih deležih dedujejo vaš zdajšnji mož in vaša otroka. Če pa umrete za svojim možem, pa vse vaše premoženje dedujeta vaša otroka. Tukaj bi rada samo poudarila, da celotno hišo skladno z oporoko deduje njegov sin iz prvega zakona, če se z možem kako drugače ne dogovorite glede njenega lastništva.

Lep pozdrav!

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine