»Med pomembnimi vzroki so: premična grelna telesa (predvsem od decembra do februarja), cigaretni ogorki (povzročijo 25 odstotkov požarov s smrtnimi žrtvami) in alkoholizem (povzročijo okoli 40 odstotkov požarov s smrtnimi žrtvami,« navaja Dejan Jurkovič, predsednik Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije. Največ požarov je v zimskem času. »Najpogostejši vzroki požarov v domačem okolju so nepaz­ljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava, kajenje v postelji, neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki in nepazljiva uporaba sveč,« našteva Jurkovič.

Po podatkih britanske zveze za zaščito potrošnikov Which? so za nekatere domače požare krive tudi gospodinjske naprave z napako ali njihova napačna uporaba. Najpogosteje zagorijo pralni stroji in sušilni stroji, sledijo jim pečice, pomivalni stroji, hladilniki in zamrzovalniki. Da bi zmanjšali nevarnost požara na omenjenih aparatih, jih moramo ustrezno vzdrževati in paziti, da vodniki, podaljški, vtičnice, vtikači in stikala niso poškodovani. Nujno je, da ne pre­obremenjujemo vtičnic in podaljškov, aparate, ki jih ne uporabljamo, pa izklopimo. »Če se aparati pregrevajo, če ob njihovi uporabi zaznate vonj po zažganem, če se iz njih iskri in podobno, jih izklopite in ne uporabljajte,« poudarjajo na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). Grelnih naprav, svetil in drugih električnih aparatov ne smemo pokrivati, na njih pa ne sušiti oblačil ali krp, ki lahko zagorijo. »Naprav, ki oddajajo toploto, ne postavljajte v bližino snovi, ki se lahko vnamejo (zavese, papir, lesene obloge ipd.),« še dodajajo.

PREBERITE ŠE: Veliko nemarnosti pri kuriščih z ročnim dodajanjem drv 

Napake v primeru požarov

Ko v gospodinjstvu zagori, se moramo ustrezno odzvati. Na Gasilski zvezi Slovenije pravijo, da je najpogostejša napaka uporabnikov zlasti to, da se o tej nevarnosti v domačem okolju prej z nikomer ne pogovarjamo. »Nič ne storimo na organizacijski ravni, saj nam je izobraževanje s področja varstva pred požarom velikokrat odveč. Ne vemo, kje so ročni gasilniki, ali pa jih v bližini sploh nimamo. Ne poznamo požarnih odej. Mogoče poznamo številko za klic v sili (112), vendar nas je strah poklicati, ker se ne spomnimo, kaj vse je treba sporočiti. Najpogosteje nam je nerodno pred sosedi in okolico, zato dogodek poskušamo pri­kriti. Velika napaka je, da se premalo zavedamo predpisanih ukrepov varstva pred požarom, ki morajo preprečevati širjenje požara na sosedovo premoženje,« opozarja Jurkovič.

Kot napake, ki jih storijo uporabniki, sogovornik najprej omeni napačno gašenje gorečega olja. »Ker ga hočemo odnesti na prosto in z gorečim oljem širimo požar po prostoru,« opisuje. Druga napaka je, da požara, ko je še varno, ne poskušamo pogasiti z ročnim gasilnikom ali kako drugače. »Nato iščemo ročni gasilnik, ki ga ni v bližini ali sploh nimamo.« Tretja napaka je, da bi morali v prostoru, v katerem gori, zapreti okna in vrata (da preprečimo nastanek požarnega preskoka) in se umakniti, da omogočimo dostop gasilcem.

Gasilni pripomočki doma

Uprava RS za zaščito in reševanje pojasnjuje, da je v vsako stanovanje ali hišo priporočljivo namestiti gasilnik ali več njih, ki ga izberemo glede na pričakovani razred požara. Požar razreda A (gorljive trdne snovi: les, papir, slama, tekstil, premog) lahko gasimo z vodo, peno in ABC-prahom. Požar razreda B (vnetljive tekočine: bencin, nafta, olja, voski, laki, alkoholi, benzen, smole) gasimo s peno, CO2 in ABC-prahom. Požar razreda C (vnetljivi plini: zemeljski plin, butan, acetilen, vodik, utekočinjeni naftni plin) gasimo z ABC-prahom in CO2. Požar razreda D (lahke kovine: magnezij, aluminij v prahu) gasimo z D-prahom. Požar razreda F (jedilna olja in maščobe) pa gasimo s F-prahom in posebnimi tekočimi gasili. Vsak gasilnik ima na jeklenki označeno, kateri prah vsebuje.

»Za gašenje začetnega požara lahko uporabite tudi priročna sredstva, kot so požarna odeja, kuhinjska pokrovka, mokra krpa, posoda ali vedro vode. Zunaj lahko požar pogasite s cevjo za zalivanje, peskom ali zemljo,« svetujejo na upravi za zaščito in reševanje.

!!galerija!!

Kakšen požar lahko pogasimo sami?

Sami brez ustrezne zaščite lahko pogasimo začetni požar oziroma ga gasimo do trenutka, ko za nas postane nevarno (do štiri minute ali do 70 stopinj Celzija). Nato se moramo umakniti in zapreti okna in vrata. »Obveščanje na številko 112 bi moralo potekati takoj in v vsakem trenutku. Seveda bi nato morali sporočiti tudi vsako spremembo na bolje ali slabše. Tako bo vodja intervencije gasilcev že pred prihodom znal ukrepati – opraviti le ogled ali zahtevati aktiviranje dodatnih enot,« poudarja Jurkovič.

PREBERITE ŠE: Gospodinjski aparati z napako lahko povzročijo požar

Pomembno je vedeti, da požara na električni napravi ne gasimo z vodo. »Če je mogoče, najprej izvlecite vtič iz vtičnice in izklopite varovalko,« poudarjajo na URSZR. Z vodo ne gasimo gorečega olja in maščobe v ponvi. »Pokrijemo ga s pokrovko, vlažno krpo ali požarno odejo,« dodajajo.

Ko zaradi požara pokličemo na številko 112, je nujno sporočiti: kaj se je zgodilo, kje se dogaja in ali je kdo ogrožen. »Nato vas bodo v dispečerskem regijskem centru vodili po vprašanjih, potrebnih za aktiviranje gasilskih enot,« dodaja Jurkovič. Standardna vprašanja so: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nesreče in kakšno pomoč potrebujete.

Ko se oglasi javljalnik ogljikovega monoksida

Poleg ustreznega ravnanja v primeru požara v domačem okolju je pomembno tudi pravilno odzivanje, ko se oglasi javljalnik ogljikovega monoksida v prostoru. »Vsako sprožitev javljalnika ogljikovega monoksida je treba vzeti resno,« poudarjajo na URSZR. Ob alarmu moramo nemudoma odpreti okna in vrata ter ugasniti kurilno napravo, če je mogoče. Prostor moramo zapustiti in vanj ne vstopamo, dokler nevarnost ne mine (ugasniti mora zvočni signal javljalnika). »Ne uporabljamo odprtega ognja, ne prižigamo vžigalic, cigaret, luči in podobno,« opozarjajo na URSZR. Center za obveščanje pokličemo, če smo bili dolgotrajno izpostavljeni ogljikovemu monoksidu ali opazimo znake zastrupitve (glavobol, slabost, bruhanje, omotičnost, utrujenost, zmedenost, motnje vida, zanašanje pri hoji …) ali če gre za večstanovanjsko stavbo. Nazadnje sledi klic dimnikarski službi, da ugotovi in evidentira vzroke uhajanja CO.

PREBERITE ŠE: Požarna varnost sončnih elektrarn: kot vsaka druga električna naprava

Prijava škode zavarovalnici

Najpozneje tri dni po požaru moramo škodo prijaviti zavarovalnici, pojasnjujejo pri zavarovalnicah Triglav in Grawe. Prijavo lahko opravite s spletnim obrazcem, po elek­tronski pošti, telefonu ali se osebno zglasite v poslovalnici. »Prijava mora vsebovati obširne in natančne informacije, saj boste tako olajšali in pospešili postopek izplačila odškodnine. Dodajte še fotografije ali račune za uničene stvari,« sporočajo z Zavarovalnice Triglav. Škodo bo na mestu ocenil cenilec. V primeru eksplozije, obsežnejšega požara ali zlonamernega objestnega dejanja pa moramo obvestiti še policijo, ki bo naredila zapisnik.

Ker danes pri gradnji uporabljamo številne materiale, ki so bolj gorljivi kot materiali, uporabljani nekoč, je temu prilagojena tudi višina zavarovalne premije. »Zavarovalna premija je odvisna od gradbene kategorije zgradbe, razvrstitev v določeno gradbeno kategorijo pa je odvisna od vrste uporabljenega gradbenega materiala, izolacijskega materiala in strešne kritine,« pojasnjujejo na Zavarovalnici Triglav. Na zavarovalnici Grawe dodajajo, da je za objekte lesene gradnje določeno doplačilo premije v višini 25 odstotkov.

PREBERITE ŠE: Klimatske naprave med požarom ugasnimo