Vgraditi nameravam zemljski kolektor v skupni dolžini 300 do 400 metrov. Zanima me, ali je boljše in dolgoročno cenovno bolj ugodno vgraditi eno zanko ali tri oziroma štiri zanke po 100 metrov. Sprašujem zato, ker različni ponudniki zagovarjajo vsak svojo teorijo.
Hvala
Škoda, da v vprašanju niste navedli več informacij o načrtovanju zemeljskega kolektorja ter argumentov različnih izvajalcev, saj bi jih lahko komentirali, tako pa vam posredujemo več opornih argumentov za lažje razumevanje.
V splošnem velja, da se horizontalni zemeljski kolektor dimenzionira glede na več parametrov. Prvi so toplotne potrebe stavbe (ogrevanje prostorov in priprava tople vode), ki vplivajo na izbrano moč in tip toplotne črpalke. Ti nam dajo podatek o hladilni moči sistema s toplotno črpalko, rezultat pa je, ob upoštevanju značilnosti terena (ocena možnega odvzema toplote) potreba zemeljska površina za razvod cevnih registrov. Število zank se določi na podlagi potrebne zemeljske površine ter dimenzije cevi (npr. PE 20 do 32) in dolžine registrov (npr. 100 m).
Pretok medija (voda/glikol) se v celotni količini pojavlja na krajši trasi med toplotno črpalko in razdelilnikom zank, v nadaljevanju pa se skupna količina medija enakovredno razdeli na posamezne zanke in tako postane nekajkrat manjša. To je pomembno tudi z energijskega vidika obratovanja, saj mora obtočna črpalka v prihodnjih letih uporabe sistema premagovati hidravlične upore v tej cevni mreži. Večji ko so upori, večja je tudi raba energije za pogon črpalke in manjša je učinkovitost vašega sistema s toplotno črpalko.
Po eni strani torej želimo navzdol omejevati začetno investiranje v cevne razvode v terenu, po drugi strani pa z izdatnejšim dimenzioniranjem (večji premer cevi, več registrov, mogoče celo večja površina) trajno zagotovimo manjšo porabo električne energije v sklopu s toplotno črpalko ob enakem toplotnem energijskem izplenu.
Zaključni komentar je naslednji. Večje število zank je zanimivo z dolgoročnega vidika varnosti obratovanja, saj lahko v kakršnem koli primeru poškodbe posameznih zank te izločimo iz sistema. Ob relativno manjšem premeru cevi v zankah ima sistem nižje tlačne padce ter s tem potrebuje manjšo obtočno črpalko, s posledično manjšo porabo električne energije. V primeru sistema z eno zanko, kar v praksi srečujemo redko, bi morebitno investicijo zmanjšali zaradi nepotrebnega razdelilca cevnih zank, vendar bi morali zaradi obratovanja premer cevi nesorazmerno povečati (ob predpostavki doseganja enakih tlačnih padcev), s čimer verjetno ne bi dosegli nižje končne cene zemeljskega sistema.
Glede na opisano stanje je smiselno ali celo nujno, da od svojega projektanta strojnih instalacij dobite kar največ podatkov oziroma argumentov za takšno ali drugačno strokovno odločanje.