Energetski svetovalec razkriva: Najboljši ukrepi za prihranke pri ogrevanju

Pri ogrevanju vedno navajam tri cene: strošek investicije, strošek energenta in strošek vzdrževanja. V nadaljevanju pišemo o možnostih, za katere lahko z vzdrževanjem poskrbimo sami, in to z majhnimi stroški ali celo brezplačno. V starejših stavbah jih je veliko, v novejših manj. Priporočljivo je, da na ogrevanje pogledamo celovito in si odgovorimo na vprašanja, kaj lahko naredimo na obstoječem ovoju stavbe, kaj v prostorih, kaj na obstoječem ogrevalnem sistemu in kaj pri sebi. Vedno začnemo z brezplačnimi organizacijskimi ukrepi, nadaljujemo pa z ukrepi s kratko dobo vračanja naložbe.

Bojan Žnidaršič: Kako optimizirati stroške ogrevanja, ki predstavljajo kar 80 % vseh stroškov gospodinjstva (VIDEO)

Organizacijski ukrepi

Dobra organizacija je brezplačna, zato je zan­jo smiselno poskrbeti tako v starejših kot novejših stavbah. Veliko ukrepov je povezanih z visoko relativno zračno vlažnostjo. Pri visoki moramo prostore bolj ogrevati kot pri nizki, tudi občutek hladu je pri visoki bolj izrazit. V nadaljevanju navajamo ukrepe za uravnavanje vlažnosti.

Učinkovito prezračevanje: če se držimo pravil, potem se izognemo plesni, prav tako uspešno odvajamo zračno vlago iz bivalnih prostorov. Pravilo je preprosto: zračimo trikrat na dan, vedno za največ dve do štiri minute, vedno na prepih in vedno celotno etažo.

Relativni delež vlage v zraku vpliva na občutek toplote. Giblje naj se okrog 50 odstotkov. Pri večji zračni vlagi občutimo zrak v stanovanju kot hladnejši, pri nižji pa kot toplejši. Vlago reguliramo z učinkovitim prezračevanjem.

Oblačila, prilagojena hladnim razmeram, lahko vključimo v osebni ogrevalni sistem.

Odmik pohištva ob zunanjih stenah za pet centimetrov od stene, od tal in od stropa je potreben za učinkovito vertikalno gibanje zraka. Na videz je to nepomembna podrobnost, ki pa se v praksi izkaže kot zelo učinkovita. Predvsem za omarami in kuhinjskimi elementi ob zunanji steni se zadržuje hladen zrak, ki ga pri sedenju čutimo na nogah in kolenih kot prepih. Prav tako je to praviloma vir močno razvite plesni.

Kuhinjska napa ni del ogrevalnega sistema, ima pa pomembno vlogo pri odvajan­ju bivalne vlage. Pri tem je ključna redna menjava filtrov. Foto: Andriy Blokhin/Shutterstock

Sušenje perila in veliko rastlin je dobrodošlo v stanovanjih, ki so pozimi presuha, saj s tem dosežemo optimalnejšo zračno vlago, zelo nezaželeno pa v vlažnih domovih.

Meritve temperature in relativne vlaž­nosti zraka izvajamo z analogno ali elektronsko vremensko postajo. Najbolje, da uporabimo dve. Eno postavimo na naj­ugodnejše mesto, to pomeni ob notranjo steno pod strop. Tu bo izmerjena temperatura zraka najvišja, delež relativne vlage pa najnižji. Drugo postavimo na najbolj neugodno mesto, kar pomeni na tla in ob zunanjo steno. Tu bo izmerjena temperatura najnižja, delež relativne vlage pa najvišji. Znižanje temperature ogrevanja za stopinjo ali dve nam zniža stroške ogrevanja prostorov za 6 do 12 odstotkov.

Energetsko knjigovodstvo nam bo pomagalo pri pregledu stroškov. Ta ukrep vključuje spremljanje in beleženje vseh dogodkov in spremljanje denarnih tokov, ki so povezani z obratovanjem stavbe. To je lahko v zapisih in preglednicah v računalniku ali na papirju.

Menjava dobavitelja energenta lahko prav tako pripomore k prihrankom.

Matjaž Valenčič: Slovenci smo glede ogrevanja razvajeni in potratni (VIDEO)

Ukrepi na ovoju stavbe

Varčevanje pri ogrevanju prostorov se vedno začne na ovoju stavbe. Na nepotrebno visoke stroške ogrevanja opozarjajo plesen na zunanjih stenah, premikanje okenskih zaves v vetrovnem vremenu in kondenzna vlaga na notranjih okenskih steklih.

Toplotni mostovi so sinonim za nepotrebne toplotne izgube in s tem višje stroške ogrevanja. Prav tako so razlog za plesen. Škodljivost točkovnih, linijskih in ploskovnih toplotnih mostov zmanjšamo sami z naštetimi organizacijskimi ukrepi, za trajno odpravo pa bo potrebna strokovna rešitev. Ta ni nujno draga, saj nam pravilno načrtovana in izvedena notranja toplotna izolacija odpravi plesen in zniža stroške ogrevanja. Pri pravilni izvedbi moramo upoštevati pravilo »pol metra čez«, kar pomeni tudi izolacijo notranjih sten, stropa in tal pol metra od zunanje stene.

Okna so v smislu energetske učinkovitosti »nujno zlo«, saj so tudi današnja najboljša okna mesto, ki je toplotnoizolativno od dva- do štirikrat slabše od zunanje stene. Pri starejših stavbah – žal tudi nekaterih novih – pa so element, pri katerem lahko pri ogrevanju največ prihranimo. Na ogrevanje namreč vplivajo ventilacijske in toplotne izgube pri oknih.

Kot primer navajam škatlasto okno z nad­okensko roletno omarico, ki je značilno za starejše stavbe. Začnemo s toplotno izolacijo in silikonskim kitom pri roletni omarici. Potem odstranimo notranjo okrasno letev in stik med okenskim okvirjem in zidom zatesnimo s silikonskim kitom ali specialnim trakom. Tretji ukrep naj bo tesnjenje stikov med notranjim okenskim krilom in okvirjem. Izvede naj ga usposobljen izvajalec.

Škatlasto okno je navadno dvokrilno. Dve krili sta znotraj, dve zunaj. Vmes je masiven lesen okvir, vgrajen na malto. Zvočna in toplotna izolacija je relativno dobra, saj zrak med krili znižuje kondukcijske toplot­ne izgube. Škatlasta okna so praviloma brez tesnil, prav tako so roletne omarice brez toplotne izolacije. Ti dve napaki lahko preprosto popravimo. Ne pozabimo, da ventilacijske izgube skozi netesna mesta pomembno vplivajo na visoke stroške ogrevanja, saj delujejo 24 ur na dan. Zato je tesnjenje okna in stika s steno zelo učinkovit in cenovno ugoden ukrep.

Takšno okno zatesnimo na stikih med krili in okvirjem ter na stiku med okvirjem in zidom. Za oboje lahko sicer poskrbimo sami, a vseeno priporočam mojstra. Dobra rešitev so trajno prožna silikonska tesnila med okvirjem in krilom, slabša pa različni samolepilni tesnilni trakovi, ki jih lepimo sami. Ti namreč razmeroma hitro otrdijo. Za tesnjenje stika med okvirjem in steno se odstrani okrasna letev, reža pa se zapolni s silikonskim kitom; boljša in preprostejša rešitev je paroneprepusten tesnilni trak, kakršen se uporablja pri sodobni vgradnji oken po RAL-smernicah. Izboljšava roletne omarice vključuje toplotno izolacijo in tesnjenje stikov.

Toplotna izolacija stropa v neogrevani kleti in tal na nebivalni podstrehi je zelo učinkovit, preprost za izvedbo in zaradi tega tudi poceni ukrep. Prednost ima toplotna izolacija na podstrehi. Mogočih izvedb je veliko, spodbuden pa je podatek, da se naložba povrne v dveh do šestih letih s prihranki pri stroških energije. Podobne koristi nam prinese toplotna izolacija stropa v kleti, kjer pa pogosto predlagam, da se na toplotni izolaciji naredi kar tankoslojni zaključni fasadni sloj. V obeh primerih je treba upoštevati pravilo »pol metra čez«. Na podstrehi to pomeni toplotno izolacijo 50 centimetrov v višino vseh zunanjih in notranjih sten, tudi dimnikov in stebrov. V kleti to pomeni 50 centimetrov toplotne izolacije vseh zunanjih in notranjih sten od stropa navzdol.

Ukrepi na ogrevalnem sistemu

Pri starejših stavbah prevladuje en tip ogrevanja. Predstavljata ga kurilnica ali toplovodna postaja v kleti, po stavbi so razpeljane razvodne cevi, v prostorih pa radiatorji za visokotemperaturno ogrevanje. Bistvenih razlik med družinskimi hišami in stanovanji v večstanovanjski stavbi ni. Na voljo imamo kar nekaj učinkovitih možnosti pri vzdrževanju in nadgradnji ogrevalnega sistema.

Vzorno urejena kurilnica s toplotno črpalko ima dve slabosti. Neizoliran hranilnik tople vode je manjša, saj so pri nizkotemperaturnem ogrevanju toplotne izgube zanemarljive. Večja slabost je prah na vseh elementih ogrevalnega sistema. Foto Bojan Žnidaršič

Čistoča v kurilnici, na razvodu in ogrevalih je nujna. Prah škoduje ogrevanim napravam za nemoteno delovanje, ljudem zaradi dihanja in mogočih alergij, na ceveh in radiatorjih tudi zmanjšuje moč ogrevanja. Ogrevalna naprava v kurilnici potrebuje redno čiščenje in vzdrževanje. Za vzdrževanje naj poskrbi serviser, dimnik naj čisti dimnikar, za občasno čiščenje kotla na polena, pelete ali kurilno olje pa lahko poskrbimo sami.

Zrak v kurilnici potrebujejo vse kurilne naprave. Paziti moramo, da dovoda zunanjega zgorevalnega zraka ne zapiramo.

Toplotna izolacija razvodnih cevi je dober, učinkovit in poceni ukrep, saj ga lahko naredimo sami.

Kontrolo ventilov opravimo vsaj dvakrat na leto. Vse ventile obrnemo (odpremo/zapremo) vsaj 10-krat. S tem se iz ležišča sprosti usedli kotlovec.

Večkrat na leto preverimo tlak v tlačni posodi: če nam manometer kaže manj kot 1 in več kot 3 bare, je verjetno nekaj narobe v tlačni posodi, cevnem razvodu ali radiatorjih. Pri nizkem tlaku gre običajno za premalo vode (in preveč zraka) v sistemu, zato jo dolijemo. Pravšnjo količino zraka v sistemu reguliramo s tlačno posodo (zrak dodamo) in radiatorji, ki jih odzračujemo.

Ventil pri radiatorjih prav tako nekajkrat na leto odpremo in zapremo. Dobra investicija je vgradnja termostatskih ventilov. To je element lokalne regulacije, ki se odziva na dobitke toplote iz okolice, značilne za kuhinjo in vse prostore, ki jih sonce pozimi pasivno ogreva skozi okna. Okrog radiatorjev moramo omogočiti neovirano gibanje zraka. To pomeni, da jih ne prekriva zavesa in da nad njimi ni notranje okenske police.