Sogovornika smo povprašali o spremembah, ki jih prinaša nov način obračunavanja omrežnin, o tem, katere naprave velja uporabljati v času cenejših časovnih blokov, ali naprave porabljajo energijo tudi v času pripravljenosti, v katerih primerih velja spreminjati dogovorjeno obračunsko moč, ter kako lahko optimiziramo stroške ogrevanja.
Pogovor sva začela s trenutno vročo temo omrežnin. Sogovornik nas potolaži, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in tudi omrežnine ne bodo ostale tako pereče, kot so trenutno. Bojan Žnidaršič poudari dejstvo, da imamo pri nas več tarifnih razredov elektrike že zadnjih trideset ali več let. Zdaj imamo na voljo dve leti časa za privajanje na nov sistem, opazovanje svojih navad ter ugotovitve, ali so za prihranke potrebne manjše prilagoditve.
Zanimalo nas je tudi, ali naprave porabljajo energijo takrat, kadar so v stanju pripravljenosti. Žnidaršič razloži: »Stanje pripravljenosti vseh hišnih električnih aparatov seveda prinese neke zneske, če me spomin ne vara, v posameznem gospodinjstvu približno 20 do 40 evrov na leto. Poraba energije v domu je torej stvar samodiscipline in prilagajanja, predvsem pa opazovanja sebe kot potrošnika in odločanja, kakšne so naše prioritete.«
Osnova za obračun omrežnine pa je dogovorjena obračunska moč, ki se jo za prihodnje sezone določa zdaj. Lahko torej sami kako vplivamo na višino dogovorjene obračunske moči? Sogovornik apelira, naj ti dve prehodni leti ne naredimo nič. Ti dve leti vzemimo kot učni čas za opazovanje, vodimo statistiko, ampak ne spreminjajmo svojih navad. Dogovorjena obračunska moč je namreč izračunana na obstoječ način življenja, če pa bomo spremenili svoje potrebe, pa bomo zaprosili za spremembo dogovorjene obračunske moči.
Kako pa je z optimizacijo stroška ogrevanja, ki velja za enega večjih porabnikov energije v domu? Sogovornik razloži, da ogrevanje znaša približno 80 % vseh stroškov v gospodinjstvu – seveda to vključuje tako ogrevanje prostorov kot ogrevanje sanitarne vode, kar je mogoče z enim samim ali več ločenimi sistemi. Cena ogrevanja je sestavljena iz treh cen; cene investicije, cene energenta in cene vzdrževanja. Pri investiciji moramo poleg izbire same naprave imeti v mislih še prostorske potrebe kurilnice, potrebo po izvedbi dimnika, po shrambi energenta ter samo izvedbo razvoda. Pri izbiri energenta velja razmisliti o izkoristkih - tu velja stremeti k čim višjim izkoristkom in že z menjavo tehnološko zastarele za novo ogrevalno napravo lahko precej prihranimo.
Je strah pred omrežninami torej upravičen? Energetski svetovalec pravi, da strah ni upravičen, je pa upravičena pozornost pri uporabi, s katero lahko znižamo stroške. Opozori še na primerjavo odstotkov in realnega denarja. Včasih neka stvar v odstotkih zveni izrazito veliko, ko pa pogledamo na realen denar, pa to pravzaprav ni veliko. Konkretno: če bi eno gospodinjstvo pralo samo ponoči, bi na leto privarčevalo približno 20 evrov. To je seveda za nekoga lahko veliko in se bo temu prilagodil, nekdo drug pa bo ta strošek sprejel in plačal več.
NAPOVEDUJEMO
Naslednja epizoda Deloindom podkasta bo na sporedu 10. decembra, v njej pa se bomo posvetili praznični dekoraciji.