Pri izbiri ogrevalnega sistema velja upoštevati tri temelje:

– Toplotni ovoj stavbe določa vse glavne parametre. Bolj ko je hiša toplotno izolirana, manjšo moč ogrevalne naprave potrebujemo, manjši so tudi stroški ogrevanja.

– Stanovalci postavijo zahteve po toplot­nem udobju. To ni samo temperatura v stopinjah Celzija, pomembni so tudi čas za ukvarjanje z ogrevanjem, kakovost nastavitev, avtomatika, zanesljivost energenta in ogrevalne naprave, vzdrževanje.

– Vsak ogrevalni sistem pogledamo z vidika seštevka štirih ocen na daljše obdobje: to so enkratna investicija, strošek energenta za obratovanje, strošek vzdrževanja in kakovost bivanja.

Enkratna investicija

Investicije so vedno vredne temeljitega razmisleka, ko se pred odločanjem sprehajamo med stroški in koristmi. Strošek ogrevalne naprave je pogosto najvišji, ni pa edini. Seštevati je treba tudi druge elemente, ki omogočajo nemoteno delovanje. To so razvodi, ventili, preboji sten, zunanja enota, regulacija, avtomatika, pa tudi dimnik, skladišče energenta, delo, površina kotlovnice, dovod zunanjega zraka … Primerjave med različnimi ponudniki za različne sisteme naredimo vedno na podlagi predračunov.

Vsakoletni stroški energije

Ker bo letni strošek energije naš večni spremljevalec, poiščimo energent, prilagojen naši hiši in naši družini. Pri odločanju je seveda pomembna njegova cena, ni pa edina. Pomembni so izkoristki ogrevalne naprave, ki znašajo od 85 pa vse do 109 odstotkov pri plinskem kondenzacijskem kot­lu. Strošek za kWh koristne energije se giblje od 3 centov za drva in toplotno črpalko do 16 centov za elektriko in utekočinjeni naftni plin.

Vzdrževanje

Strošek vzdrževanja pri odločanju pogosto spregledamo. Pri IR-panelih denimo ni nobenega vzdrževanja, toplotna črpalka se pregleda in naredi servis na približno tri leta, pri vseh drugih napravah pa vsaj enkrat na leto. Vedno več podjetij ponuja pakete rednega vzdrževanja in izrednih servisov. Sam to zelo priporočam, saj si lastnik tako zagotovi nemoteno delovanje in hitro rešitev, kadar kaj zaškriplje. Pri vzdrževanju pa lahko veliko naredimo tudi sami.

Kakovost bivanja

Zadnja točka odločanja je pravzaprav prva, saj se odločamo o kakovosti svojega življenja. To spada v najbolj intimni del posamez­nika, saj vsakdo postavlja vrstni red prioritet, kot so zdravje, majhno obremenjevanje okolja, prosti čas, avtomatika, sinhronizirano delovanje, brezskrbnost.

Kdaj?

Vsaka bivalna stavba potrebuje sistem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Za to lahko poskrbi enotna ogrevalna naprava ali dve ločeni, ki uporabljata enak ali različen energent.

Odločanje o menjavi ogrevalne naprave ima različna izhodišča. Takojšna menjava je potrebna, ko naprava preneha delovati, servis pa ni več mogoč, saj zaradi starosti ni mogoče dobiti rezervnih delov. Medtem ko je odločanje za nakup lahko, je izbira nove naprave vse prej kot preprosta. Bosta energent in moč enaka kot pri stari, bomo raziskali nove možnosti in tehnologije? Vse to je odvisno od nujnosti, saj se rado zgodi, da ogrevanje odpove v najhujši zimi.

Veliko težje se odločamo o pravem času men­jave pri ogrevalnih napravah, ki sicer dobro delujejo, a so zaradi tehnološke zastarelosti manj učinkovite ali pa je zaradi starosti lastnika njihova oskrba čedalje težja.

!!galerija!!

Menjamo ogrevalni sistem v celoti ali samo ogrevalno napravo?

Srce ogrevalnega sistema je ogrevalna naprava. V preteklosti je bila vedno v kurilnici, zdaj je lahko tudi na stropu (IR-paneli) ali pod njim (klimatska naprava). Glavnina ogrevalnih sistemov pa je še vedno nameščena v klasični kurilnici. Pri menjavi je prav v kurilnici največ dilem: med njimi je največja potrebna moč nove ogrevalne naprave, saj so stare praviloma predimenzionirane oz. prevelike moči. Vedno je treba preveriti tudi stari dimnik in dovod zunanjega zraka, če sta potrebna pri procesu gorenja.

Sistem centralnega ogrevanja prostorov je kompleksna sestavljanka, zato podrobno poglejmo, kateri elementi ga sestavljajo, katere moramo menjavati in kdaj. Topla voda se pripravi v kotlovnici, potem pa jo po ceveh vodimo do ogreval, ki ogrevajo prostore. Ročno regulacijo vse bolj zamenjujejo pametne inštalacije.

Od kurilnice vodijo cevi do posameznih prostorov. Na njih so vgrajeni potrebni elementi za varen prenos tople vode od ogrevalne naprave do ogreval v prostorih. To so različni merilni instrumenti za tlak in temperaturo, ventili, črpalke in vse pogosteje elementi pametnih regulacij. Cevi so lahko podometne, a manj razbijanja bo, če se odločimo za nadometne, torej vidne.

Skupaj s pametnimi telefoni, avtomobili ali televizorji se razvija avtomatizacija v stavbi. Te je vedno več, zato se ji pri posodobitvah ogrevalnega sistema ne moremo izogniti. Prednost teh rešitev je, da delujejo v navezi z natančnimi senzorji, ki nadomeščajo človekova čutila.

Potrebna moč

Zelo pogoste napake se dogajajo pri določitvi potrebne moči ogrevalne naprave za novogradnjo ali obnovo. Tu je treba poudariti, da moč vedno določi projektant, ne pa instalater, prodajalec ali energetski svetovalec. Potrebna moč namreč izhaja iz toplot­nih izgub na ovoju stavbe. Naj ponazorim s številkami: veliko družinskih hiš izpred 40 let ima ogrevalno napravo moči okrog 30 do 40 kW, medtem ko je za sodobno pasivno hišo potrebna moč okrog 5 kW. Izračun nam omogoča izbiro optimalne naprave za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

Razlike med novogradnjo in prenovo

Pri novogradnji sestavljamo celoto tako, da so vsi bivalni sistemi kompatibilni in tudi zaradi pravil gradnje manj energetsko potratni. Dimenzioniranje ogrevalnih naprav je narejeno na podlagi izračunov.

Pri obnovah starejših hiš pa se moramo vedno prilagajati. Prve prilagoditve se začnejo na ovoju stavbe (ne pozabimo, da določa glavne parametra ogrevalnega sistema), kjer se vedno pokažejo težave s toplotno izolacijo tlakov, lahko tudi fasade in skoraj vedno s toplotnimi mostovi ter hladilnimi rebri.

Na odločanje vplivajo tudi naše navade in prepričanja. Na podeželju še vedno velja, da stare mame vsak dan zakurijo štedilnik, ki bo seveda ostal po prenovi. Nove hiše pa gradijo predvsem mlajši, ki dajejo prednost udobju in pametnim inštalacijam. Pri odločanju je pomemben tudi čas, ki ga mora uporabnik nameniti ogrevalnemu sistemu. Največ ga zahtevajo drva, pri katerih je človeku trikrat vroče: prvič v gozdu med sečnjo, drugič doma med cepljenjem in zlaganjem ter tretjič ob toplem kurišču.

Odločanje

Odločanje naj vedno temelji na tehničnih in ekonomskih podatkih, čustva izklopimo. Kljub temu nanj vpliva množica dejavnikov. Strošek investicije in cena energenta sta le najbolj pogosta, nikakor pa ne edina. Velik delež imajo tudi nematerialni dejavniki, kot je recimo strah pred plinom, avtomatika, dizajn elementov sistema, pasivno sončno ogrevanje. Rešitev mora biti prilagojena stavbi in lokaciji ter pisana na kožo stanovalcem.