Kolumna Bojana Žnidaršiča: Od potrošnika do proizvajalca energije

Prilagajanje

Ljudje smo trpežna bitja. Prilagodljivost nam je položena v zibelko, saj se moramo celo življenje prilagajati. Na šolo, prijatelje in partnerje. Smejati se moramo duhovitostim nadrejenih, dobrikati mehaniku in otrokom, pogosto se moramo prilagajati tudi sami sebi. Zakaj se torej nebi prilagodili tudi novi situaciji in na napovedane podražitve energije odgovorili s svojo proizvodnjo elektrike. Ob tem ne pozabimo na polena in sekance, ki so za marsikaterega lastnika gozda že sedaj dobičkonosna dejavnost.

Zakaj ne bi na napovedane podražitve energije odgovorili s svojo proizvodnjo elektrike.

Jaz in država

Energija je ena, nam vsem dodeljena, bi lahko danes zapisal Župančič. Za sončno to prav gotovo velja, saj sonce še vedno sije na vse enako. Sončni potencial je neizmeren, brezplačno pasivno ogrevanje od nekdaj uporabljamo skozi stekla oken ali zimskega vrta. Proizvodnja električne energije s sončno elektrarno je sedaj v zreli fazi. To pomeni dobre tehnološke rešitve, sprejemljivo ceno investicije in zadostno podporo države. Zadostna dvojka bi lahko prerasla v odlično petko, če bo minister Vrtovec nevidni roki trga, dodal še vidno roko Vlade. Tako bo reakcija na napovedane podražitve elektrike pri Petrolu dobila njegovo realno podporo z odpravo administrativnih ovir pri priklopih sončnih elektrarn. Če pa bodo vse vidne vladne roke pospeševale vgradnjo sončnih elektrarn, smo na konju.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA BOJANA ŽNIDARŠIČA: TALNO GRETJE GRE NA SMETIŠČE

Donosnost domače sončne elektrarne je večja od bančnih obresti.

Kriza = priložnost

Tisočkrat prežvečeno mantro lahko oživimo v realnosti. Kot ugotavlja Umanotera, je »slovenski tehnični potencial za proizvodnjo električne energije iz strešnih sončnih elektrarn, več kot 27 TWh (teravatnih ur) na leto. Donosnost domače sončne elektrarne je večja od bančnih obresti. Ne samo donosnost. Mrtvemu denarju vdihnemo smisel, okolju odvzamemo nekaj ton CO2, Vladi pa pomagamo dvigovati številke o deležih obnovljive energije, ki jih v Bruslju tako radi slišijo.

Sončne elektrarne v novi realnosti

Če ne moreš dobiti tega, kar si želiš, si želi tisto, kar lahko dobiš, pravi pragmatik. Če politika, strici iz ozadja in energetski lobiji to dovolijo, dodaja realist. Sončne elektrarne so vse pomembnejše, saj so recimo letos septembra prispevale (skupaj z vetrnimi) 3,2 % vse proizvedene električne energije. Hitrejše in cenejše je postaviti sončne elektrarne, kot graditi hidroelektrarne ali novo jedrsko elektrarno. Ustreznih in »nekoristnih« streh imamo v Sloveniji dovolj na zasebnih in javnih stavbah, na bivalnih, upravnih ali proizvodnih objektih na množici trgovskih centrov, na ograjah ob avtocestah ali celo na degradiranih površinah različnih peskokopov ali odlagališč smeti. Bolj natančno. To je okrog 280 km2. To pomeni, da je slab odstotek in pol površine Slovenije pod strehami.

Ne razmišljaj, kaj bo država storila zate, razmišljaj, kaj boš sam storil zase.

Sledi denarju

Po podatkih Banke Slovenije je bila lanska višina vlog gospodinjstev v bankah na rekordnih 23 milijard evrov. Samo s tem denarjem bi lahko financirali sončne elektrarne z letno proizvodnjo 23 TWh. Naj spomnim, da TEŠ 6 proizvede 4 TWh elektrike na leto, NEK 1 pa 5.7 TWh. Pol za Slovenijo, pol za Hrvaško. Seveda je nemogoče (pre)prosto pretvarjati potencialne vire energije v kilovate, te pa v kilovatne ure in nemoteno dostopnost elektrike vsem odjemalcem ves čas. S številkami sem želel le pokazati na velike potenciale, ki se v proizvodnji energije skrivajo pri gospodinjstvih. Kot šibek člen je in bo ostalo prenosno elektrodistribucijsko omrežje.

Zaključek

Ne razmišljaj, kaj bo država storila zate, razmišljaj, kaj boš sam storil zase.

O AVTORJU{1}
Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika. Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.