Kriza: Kako (d)ogrevati družinsko hišo

Energetska kriza postavlja pred gospodinjstva velike dileme. Te izhajajo iz nejasne cene energentov, dostopnosti in nemotene dobave. Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi na leto okrog 80 odstotkov energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Ljudje me vsakodnevno sprašujejo o dobrih rešitvah. Kljub temu da je v teh negotovih časih težko biti pameten, imamo na voljo kar nekaj uporabnih in cenovno dostopnih rešitev.

Dve tretjini prebivalcev Slovenije prebiva v družinskih hišah, teh imamo okrog 560.000. Praviloma so lastniški odnosi jasni, kar pomeni tudi hitro in učinkovito odločanje. Pregled mogočih ukrepov je namenjen lastnikom, da se kar najbolje pripravijo na novo ogrevalno sezono. Nekatere je mogoče izpeljati takoj in za relativno malo denarja, za druge si je treba vzeti čas za razmislek, zbiranje ponudb in odločanje.

Zgodovina je dobra učiteljica

Pred nekaj desetletji smo imeli podobno situacijo kot danes. Motnje na trgu energentov – to je pomanjkanje ali cenovna nesorazmerja – smo takrat reševali pragmatično. Vsaka stavba je imela več virov za ogrevanje. Če ni bilo kurilnega olja, smo ogrevali s poleni, premogom, plinom ali elektriko. Zadnji dve do tri desetletja pa sta prevladovali zanesljiva oskrba in dostopnost različnih energentov z relativno stabilnimi cenami. Tudi sam sem med svetovanjem spodbujal le en energent, saj ni bilo nobene potrebe po dveh ali celo treh ogrevalnih napravah.

Danes so razmere žal takšne, da potrebujemo za zanesljivo ogrevanje več različnih ogrevalnih naprav, najbolje na različne energente.

Če se v hiši odločimo za nov kotel na biomaso, jer za zdaj cenejše ogrevanje z drvmi kot s peleti. Foto: Studio Harmony/Shutterstock Foto:

Tri osnove za odločanje

Vsaj tri sklope pomembnih spremenljivk je treba upoštevati, ko dopolnjujemo obstoječi ali izbiramo nov ogrevalni sistem.

Stavba: Vedno najprej preverimo toplotni ovoj stavbe, saj nam najustreznejši ogrevalni sistem določajo toplotne izgube ali z drugo besedo potrebe po toploti. Boljši ko je ovoj, manj energije bomo potrebovali za ogrevanje in hlajenje prostorov.

Stanovalci: Ljudje imamo različne potrebe po toploti, razlikuje se tudi razpoložljiv čas, ki ga lahko posvetimo ogrevanju. V dolgoletni praksi sem naletel tako na lastnike hiš, ki jim je skrb za ogrevanja v veselje, do takšnih, ki se s tem sploh ne želijo ukvarjati. Zato je ključno, da se znotraj družine dogovorimo, kdo in kako bo skrbel za ogrevanje.

Cena: Ne pozabimo, da je končna cena ogrevalnega sistema skupek štirih stroškov. Cena investicije je enkratna, pogosto tudi največja. Strošek obratovanja pomeni dejansko ceno energenta. Trenutno je to največja neznanka. Tudi cenovni razpon med njimi je zelo velik, od 4 do 19 centov za kilovatno uro koristne energije, upoštevaje cene ta trenutek. Tretji strošek je cena vzdrževanja, četrta cena pa vsi potrebni prostori. Pri klimatski napravi ali IR-panelih ne potrebujemo dodatnih prostorov. Pri polenih potrebujemo kurilnico in drvarnico. Šele seštevek vseh štirih stroškov v daljšem obdobju nam da relativno jasno sliko, koliko bomo plačali za ogrevanje.

Portfelj

Danes v družinskih hišah prevladuje toplovodni centralni ogrevalni sistem. Med svetovanjem pogosto izpostavljam besedo »portfelj«, kar pomeni dodajanje novih ogrevalnih naprav obstoječemu sistemu. Recimo: sistem na zemeljski plin zadosti vsem potrebam po ogrevanju prostorov, sanitarne vode in pogosto tudi kuhanju. Kako se torej pripraviti na težave v luči napovedanega pomanjkanja plina in cenovnih skokov? Portfeljski pristop pomeni, da plin obdržimo, a z vgradnjo novih ogrevalnih sistemov zmanjšamo odvisnost od tega energenta. Tudi v primeru popolnega pomanjkanja tega vira bomo imeli sistem, ki bo lahko delno ali v celoti nadomestil plin. Namesto plina je seveda lahko v formuli katerikoli energent.

Čeprav je pri nas najpogostejša TČ zrak/voda, razmislimo tudi o TČ z geovrtino, ki je učinkovitejša. Foto: klikkipetra/Shutterstock Foto:

Nabor mogočih rešitev

Lokalno kurišče na polena: Na prvo mesto postavljam lokalno kurišče na polena. To so lahko prosto stoječa ali obzidana kaminska peč, krušna peč ali celo štedilnik v kuhinji. V vsakem primeru je treba preveriti kakovost dimnika in dostopnost zraka do kurišča. Polena izpostavljam zato, ker za kurjenje ne potrebujemo elektrike. To pomeni uporabnost tudi v najbolj kritičnih trenutkih, kot so potres, žled ali zlom trga energentov. Kupljena drva so okrog 70 odstotkov cenejša od kurilnega olja. Izpeljanka polen je kurišče na pelete. Danes ga priporočam redko, saj je trenutna cena le okrog 25 odstotkov cenejša od kurilnega olja. Naložba v preprosto kurišče na polena je od 400 evrov navzgor, na pelete pa od 800 evrov navzgor.

Zamenjava ogrevalne naprave: Za družinske hiše je primerna tudi odločitev, da v celoti zamenjamo ogrevalno napravo. Sodobni kotel na polena ima visoke izkoristke in za uporabnika prijazen način kurjenja. Investicija za družinsko hišo je od 6000 evrov navzgor, odvisno od elementov ogrevalnega sistema. Za večje porabnike toplote, kot so denimo kmetija ali pa družine, ki želijo avtomatsko ogrevanje z biomaso, pa bolj priporočam sekance. Tudi peleti so – kljub trenutno visoki ceni – še vedno lahko primeren energent.

Klimatska naprava: Klimatska naprava je energetsko učinkovita ogrevalno/hladilna naprava, saj enako kot toplotne črpalke za proizvodnjo toplotne energije porabi le manjši del električne energije (grelno število SCOP). Zrak nam ogreva ali ohlaja za pribl. 4 cente za kilovatno uro energije. Cena celotne investicije na ključ je okrog 800 evrov.

Toplotne črpalke: Da so toplotne črpalke dobre ogrevalne naprave za novogradnjo ali pa za zamenjavo za kurilno olje ali plin, je znano. Pogosto priporočam manj znana sistema. Ker se pri geovrtini in podtalnici (to je pri TČ voda/voda) doseže višje grelno število, to pomeni za okrog 20 do 30 odstotkov nižjo ceno kilovatne ure. Pravo ceno investicije pa lahko pridobimo le na podlagi predračunov.

Infra pečica: Za hladne kopalnice pogosto priporočam infra pečico, ki je energetsko učinkovita naprava. Pomemben je namreč njen način delovanja. Prižge se nekaj minut pred uporabo kopalnice. Tak način delovanja je popolnoma drugačen od IR-panelov, ki so tudi lahko dobro dopolnilno ogrevanje. Panela namreč nikoli ne ugasnemo.

Nabor manj primernih rešitev za dopolnilno ogrevanje lahko preverite v prispevku Kriza: Kako (d)ogrevati etažno stanovanje.

PREBERITE ŠE: POVPRAŠEVANJE PO KLIMAH ZA POTREBE OGREVANJA OBČUTNO PORASLO