Ne pozabimo na pasivne načine ohlajanja stavb

Vsak posameznik lahko sodeluje pri pasivnem in aktivnem hlajenju bivalnega okolja na treh ravneh. Na pregrevanje naselij imamo minimalen vpliv. Veliko več lahko naredimo pri stavbah. Poznamo veliko ukrepov, ki jih lahko tudi kombiniramo. Nekateri so brezplačni, nekateri zahtevajo sredstva za izvedbo. Najbolj, najhitreje in najceneje pa se lahko ohlajamo na osebni ravni. Izhodišče vseh potrebnih ukrepov za hlajenje in ogrevanje so meritve temperature in relativne vlažnosti. Za ceno nekaj deset evrov so te merilne naprave dostopne vsakomur.

Tudi pri ohlajanju bivalnih prostorov ne smemo pozabiti na kakovost bivanja, ki je bistvo našega življenja. Merila in vrednote so individualni, zato si vsakdo prilagodi ukrepe po svoji meri.

PREBERITE ŠE: POLETNO HLAJENJE PROSTOROV: NE LE OHLAJANJE – KLJUČNO JE PREPREČITI PREGREVANJE

Idealna bivalna temperatura

Marsikdo je prepričan, da je 22 stopinj Celzija za bivalne prostore idealna temperatura. To še zdaleč ne drži. Priporočljiva temperatura zraka v stanovanju je poleti med 23 in 26 stopinjami Celzija, pozimi med 19 in 22 stopinjami Celzija. Za poletje velja še eno načelo. Največja razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj bo okrog 6 stopinj Celzija.

Tri toplote

Ko iščemo optimalne rešitve za poletno ohlajanje bivalnega okolja, je dobro ločiti med tremi toplotami, na katere imamo zelo različno možnost vplivanja. Na pregrevanje naselij je posameznikov vpliv komaj zaznaven. Večji vpliv ima vsak od nas pri ohlajan­ju stavbe. Ukrepi so praviloma povezani z denarjem, pomembno pa je, da koristijo poleti in pozimi. Najbolj uspešno, takojšnje in praviloma brezplačno pa je zagotavljanje primerne temperature pri sebi.

Toplota v naseljih: Naš osebni vpliv na temperaturo mesta – to pomeni pregrevanje naselij, ki se ne ohladijo niti ponoči – je skoraj ničen. Še največ lahko naredimo z ozelenjevanjem svoje stavbe ali vrta, senčenjem in s tem, da se izogibamo uporabi klimatskih naprav. Te nas v bivalnih prostorih res ohladijo, hkrati pa ogrevajo zunanjo okolico, ki je zato čedalje toplejša.

Toplota v stavbah: Realno lahko največ naredimo na stavbah, kjer imamo več pasivnih in aktivnih načinov/sistemov za ohla­janje. Vedno začnemo s pasivnimi.

Telesno uravnavanje toplote: Bivalno in temperaturno okolje začnemo vedno urejati pri sebi. To je najhitrejši, najcenejši in najbolj učinkovit način za ohlajanje telesa. Svetla obleka sprejme malo sončne energije. Naj bo ohlapna doma in tudi zunaj. Skupaj s čim več gole kože bo telesu omogočeno nemoteno odvajanje znoja. Ne pozabimo, da se je ta učinkoviti ohlajevalni režim razvil v človeški evoluciji. Marsikdo se bo spomnil piknikov v naravi pred pojavom hladilnih torb. Takrat smo steklenico pijače zavili v moker časopis in postavili na sonce. V procesu izhlapevanja vode se je odvajala energija, kar je steklenici jemalo toploto in hladilo njeno vsebino.

PREBERITE ŠE: SENČILA IN TENDE: SENČENJE V NAJBOLJ VROČIH DNEH LETA

Pasivno hlajenje v stavbi

Prvi je na vrsti dober toplotni ovoj fasade in stropa proti hladni podstrehi. Če je v stavbi podstrešno stanovanje, pa moramo poskrbeti za toplotno izolacijo strehe. Ne glede na okoliščine nam bo ta investicija služila poleti in pozimi.

Sestavni del ovoja so okna in senčila na njih. Senčila naj bodo vedno vgrajena na zunanjo stran okna, da preprečijo sevanje sonca na steklo in skozenj v prostor. Notranja žaluzija ni senčilo, saj deluje kot radia­tor. Dobro in trajno senčilo je lahko tudi nadstrešek.

Za nočno hlajenje bivalnih prostorov ne potrebujemo nobene energije, le nekaj dobre volje. Naravno ohlajanje je optimalna izbira za vse prebivalce podeželja. Ljudje v mestih so na slabšem, saj so noči pretople zaradi učinka toplotnega otoka, ki ga povzročata akumulacija toplote v materia­lu stavb, cest in tlakov ter pomanjkanje rastlinja.

Postopek nočnega ohlajanja je preprost. Zvečer odpremo vsa okna, skoraj obvezna je zaščita s komarniki. Nočni zrak s prepihom omogoča, da se hlad akumulira v masivnih elementih stavbe. Običajno so to tla, stene in strop. Zjutraj okna zapremo in spustimo senčila. Akumulirani hlad praviloma zdrži do večera, ko se cikel ponovi.

Kot krajinski arhitekt pri vsakem energetskem svetovanju opozorim tudi na pomen ozelenjevanja stavb. Zimzelene rastline na fasadi poleti senčijo, pozimi pa zmanjšujejo toplotne izgube. Če parcela to dopušča, je smiselno okrog stavbe zasaditi večja listo­padna drevesa. Poleti bodo dajala senco, pozimi pa ne bodo preprečevala sončnega ogrevanja stavbe. Enako velja za pergolo, za katero je navadno primerno mesto na južni ali zahodni strani hiše.

PREBERITE ŠE: TO SO RASTLINE, KI VAM BODO POMAGALE OHLADITI DOM

Aktivno hlajenje v stavbi

Med aktivnimi sistemi hlajenja je klimatska naprava najbolj znana, ni pa edina možnost. Tisto, kar je moteče pri visokih temperaturah, je velik delež relativne vlage v zraku. Občutka vročine v suhi puščavi pri 40 stopinjah Celzija ne čutimo, neznosno pa se potimo v tropih ob 20 stopinjah Celzija in visoki relativni vlažnosti. To vlago iz zraka učinkovito odvzame razvlaževalnik. Dobro ga poznajo vsi, ki imajo problem s plesnijo. Za poletno razvlaževanje ga postavimo nekam pod strop, kjer je vedno najtopleje.

Sodobne klimatske naprave lahko ogrevajo in ohlajajo. Priljubljene so zaradi majhne investicije in preprostega upravljanja, zrak v prostoru ohlajajo ali pa ogrevajo brez radiatorjev. Posebej vabljivi so nizki stroški obratovanja, saj je vsaka klimatska naprava v osnovi toplotna črpalka zrak/zrak. Tista, ki ima visoko hladilno in grelno število, potrebuje za delovanje le od 15- do 20-odstotni delež plačljive električne energije. Pred nakupom je treba preveriti nekaj podatkov. Najprej grelno in hladilno število. Podatki so razvidni z energijske nalepke, na kateri smo pozorni tudi na moč naprave ter hrupnost zunanje in notranje enote. Na nalepki je naveden še energijski razred, ki je pri hlajenju vedno višji od ogrevalnega. To pomeni, da je hlajenje vedno manjši strošek od ogrevanja.

V praksi opažam slabo navado hitrega hlajenja z nastavitvijo na nizko temperaturo in veliko hitrostjo pretoka zraka. Mnogo bolje je povzeti logiko stalnega delovanja klimatske naprave z nižjo hitrostjo pretoka zraka in razliko med zunanjo in notranjo temperaturo zraka največ 6 stopinj Celzija. Ko te parametre nastavimo, nadzor delovanja prevzame avtomatika.

Pri klimatski napravi je treba opozoriti še na povezavo med hlajenjem in prezračevan­jem. Klimatska naprava ne prezračuje, saj hladi zgolj zrak, ki je že v prostoru. Enako velja, ko jo uporabljamo za zimsko toplozračno ogrevanje stanovanja. Prezračevanje pa vedno pripelje v bivališče zunanji zrak in ven odpelje notranjega. To velja za vse načine prezračevanja.