V nekaterih gospodinjstvih namreč prav v tem času vgrajujejo nov ogrevalni sistem, bodisi v sklopu energetske prenove objekta bodisi zaradi okvare starega, lastniki hiš, ki redno skrbijo za servisiranje ogrevalnih naprav, pa so vnaprej rezervirali termine.

Najmanj dela s preverjanjem ogrevanja je v etažnih stanovanjih, kjer smo vezani na skupne kotlovnice. V družinskih hišah, kjer imamo lastni ogrevalni sistem, lahko nekaj vitalnih delov sistema preverimo sami, in če odkrijemo težave, pokličemo vzdrževalca. Poleg tega moramo pri ogrevalnih napravah poskrbeti za redno servisiranje, katerega pogostost se razlikuje glede na vrsto ogrevanja, predpiše pa jo proizvajalec. Pri ogrevalnih napravah, priključenih na dimnovodne naprave, je enkrat na leto obvezen tudi obisk dimnikarja.

Drag prihranek

Ker oboje prinese vzdrževalne stroške, se nekateri njunim obiskom izogibajo, a navad­no se prihranek ne obnese, prej obrat­no – zaradi okvar nas zebe, v najmanj primernem času začne puščati ekspanzijska posoda ali izbruhne celo dimniški požar. Ker je tehnologija sodobnih peči zelo napredovala, je smiselno poklicati specializiranega vzdrževalca. Če smo bili z vgradnjo sistema zadovoljni, je najbolje za servisiranje angažirati istega izvajalca.

Pri vzdrževanju sistema je pomembno, da nekdo v gospodinjstvu prevzame odgovornost in skrb zanj, pri generacijskih menjavah se o sistemu natančno poučimo v navodilih za uporabo, zlasti pa pri serviserju.

Stanje ogreval lahko preverimo sami

Če nas grejejo radiatorji, najprej pregledamo ventile. Ob obračanju se ne smejo zatikati, če ugotovimo, da na stikih puščajo, je čas za nove, termostatske, s katerimi bomo tudi prihranili pri porabi toplote.

PREBERITE ŠE: BLOKARJI, PRED ZAČETKOM OGREVANJA PREVERITE RADIATORJE

Praviloma bi morali radiatorske ventile po koncu ogrevanja pustiti v maksimalno odprtem položaju. V etažnih stanovanjih jih preverimo najpozneje pred ponovnim polnjenjem cevnega sistema z vodo, če so ga v stavbi zaradi vzdrževalnih del čez poletje izpraznili. Tudi zamenjava ventilov je hit­rejša in cenejša ob izpraznjenem ogrevalnem sistemu, zato bodimo pozorni na upravnikova obvestila.

Pri termostatskih ventilih je pogosta težava zablokirana igla na termostatski glavi, ki ventil pripira s pritiskom na iglo, odpira pa ga tako, da pritisk na iglo popušča. Spretnejši lahko težavo odpravijo sami.

Kje so obvezni senzorji CO
Namestitev senzorjev ali javljalnikov za zaznavanje ogljikovega monoksida je obvezna v prostorih, kjer stojijo kurilne naprave, ki za zgorevanje energenta (zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina, ekstra lahkega kurilnega olja, lesnih peletov, drv ali premoga) zajemajo zrak iz samega prostora. Izvzete so naprave, ki imajo urejen neposreden dovod zraka v kurišče iz okolice (kondenzacijski plinski grelniki razreda C, kaminske peči, zaprti kamini itd.).

Nadaljnje opravilo je odzračevanje radiatorjev, ki slabo grejejo ali so na vrhu mrzli. Zrak, ki se zadržuje v njih, izpustimo tako, da počasi odvijamo odzračevalni ventil, dokler iz njega ne pricurlja voda. Opravila se, če se le da, lotimo, ko ogrevalni sistem ne deluje, če živimo v svoji hiši, takrat zapremo obtočno črpalko, po odzračevanju pa po potrebi dotočimo vodo v sistem centralnega ogrevanja do normalnega tlaka. Pri obratovanju mora biti tlak vode v sistemu med 1,5 in 2,0 bara, odvisno od višine objekta in ogreval nad ogrevalno napravo.

Za vsa ogrevala v bivalnih prostorih, ne samo radiatorje, velja, da ne smejo biti zaslonjena s pohištvom ali drugimi predmeti, da lahko zrak okoli njih kroži. Tudi zavese pred njimi so ovira, zato jih skrajšamo ali odstranimo, radiatorje pa očistimo prahu, ki lahko zelo zmanjša oddajanje toplote v prostor.

PREBERITE ŠE: KAKO PREPREČITI ZOPRNE ZVOKE V RADIATORJIH

Kaj pregledamo v kotlovnici

Ogrevalni sistemi se sicer med seboj razlikujejo, še vedno pa ima večina kurilnih sistemov, ki grejejo ogrevalno vodo, med kotlom in razvodnim sistemom podobne dele: obtočne črpalke, mešalne, zaporne ter varnostne ventile in raztezne (ekspanzijske) posode.

Potem ko kotlovnico pospravimo in očistimo prahu (gorilniki sodobnih peči z elek­troniko so občutljivi nanj), lahko sami preverimo še delovanje obtočnih črpalk, pri katerih utegnejo v mirovanju zablokirati ležaji. To naredimo tako, da na prednji strani odvijemo vijak in z izvijačem zavrtimo rotor črpalke v smeri urnega kazalca. Poskusno poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema in preverimo, ali se vrti. Če pri vijaku priteče nekaj kapljic vode, to pomeni, da črpalka deluje normalno. Vijak lahko spet privijemo. Za popravilo ali zamenjavo črpalke pa bo seveda poskrbel serviser.

Tudi mešalni in zaporni ventili lahko zablokirajo. Njihovo delovanje preizkusimo s počas­nim premikanjem iz ene skrajne lege v drugo. Preventivno to naredimo vsaj petkrat na leto. S trkanjem po obodu preverimo še stanje raztezne posode (modre ali rdeče), ki prevzame povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Če doni votlo, je v redu. Če je slišati, da je polna vode, in če na ventilu priteče voda, bo najverjetneje po­trebna zamenjava. Razlog več, da se dogovorimo za pregled ogrevalnega sistema.

Redni dimnikarski pregled

Dimnikar bo ob rednem pregledu kurilne naprave preveril tako dimnik kot peč ter oba očistil sajastih katranskih in drugih oblog. Te zmanjšujejo izkoristek peči, povečajo porabo energenta, v najslabšem primeru povzročijo dimniški požar. Pri pečeh, v katerih se kuri le občasno, na primer v počit­niških hišicah, se zaradi neredne uporabe v dimniku nalaga še več oblog ali pa si ga za gnezdenje izberejo živali.

Dimnikar mora pri rednem pregledu opra­viti tudi meritve emisije dimnih plinov pri plinskih in oljnih pečeh za centralno ogrevanje. Merijo se ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, preostali ogljikovodiki, prah in sajavost.

Kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva do moči 50 kW, ki redno obratujejo, je treba čistiti enkrat v kurilni sezoni, male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20-odstotnimi toplotnimi izgubami z dimnimi plini dvakrat v kurilni sezoni, kurilne naprave na trdna goriva do 50 kW, ki imajo več kot 20 odstotkov toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, pa je treba v primorskih občinah očistiti trikrat v kurilni sezoni in v drugih delih Slovenije štirikrat, s pre­sledki najmanj dveh mesecev.

PREBERITE ŠE: MRZEL RADIATOR – SPROSTIMO BLOKADO TERMOSTATSKE IGLE

V vsakem gospodinjstvu je poleg tega smiselno razmisliti o alternativnih načinih ogrevanja, če gre z glavnim ogrevalnim sistemom kaj narobe, v primeru pomanjkanja energenta, naravnih nesreč itd. Za izredne razmere so v družinskih hišah primerni kamin, kaminska peč ali štedilnik na drva, vsi brez električne podpore. Zanje lahko usposobimo obstoječi dimnik ali nam ob fasadi postavijo novega, zunanjega. Naravne nesreče namreč pogosto spremlja izpad električnega omrežja.