Investitor z Vrhnike se je denimo odločil sončno elektrarno namestiti na kar 55 let staro strešno kritino. Starost objekta oziroma kritine ob primerni statiki, ohranjenosti ter drugih okoljskih in dejanskih okoliščinah izbrane hiše ali drugega poslopja namreč ni odločilen kriterij za postavitev sončne elektrarne. Investitor se lahko odloči na primerne starejše strešne površine namestiti sončno elektrarno z nosilno konstrukcijo ali pa se ob menjavi kritine odloči tudi za vedno bolj zaželeno integrirano različico sončne elektrarne. Tu fotonapetostni moduli nadomeščajo kritino. Z njimi se lahko lastniku tudi delno zmanjšajo stroški prenove strehe, pravijo strokovnjaki.
Za postavitev sončne elektrarne se je Vrhničan odločil predvsem zaradi njenih ekoloških vplivov, finančnih prilivov in bodoče energetske samozadostnosti. Za izvajalca je izbral skupino BISOL Group, ki je vgradila fotonapetostne module in nosilno konstrukcijo lastne proizvodnje. Ker se je lastnik odločil 8,6-kilovatni sončni sistem postaviti 'na ključ', je izvedba potekala gladko in hitro.
Starost kritine ni edino merilo
Kot pri vseh investicijah v sončne elektrarne so ogledniki najprej ocenili primernost lokacije. Preverili so, da v njeni okolici ni stavb in drugih objektov, ki bi jo senčili in vplivali na njeno delovanje. Ocenili so, da je 55 let stara opečnata kritina v zadovoljivem stanju, zato njena zamenjava ni bila potrebna. Sončno elektrarno so pod naklonom približno 40° namestili na tri strešne površine, njihova usmerjenost je jugovzhod in jugozahod. Najprej so namestili nosilno aluminijasto konstrukcijo s profili BISOL EasyMount 50, ki zagotavlja dolgotrajno vzdržljivost. Konstrukcija omogoča naraven pretok zraka pod moduli in njihovo učinkovito hlajenje. S profili se lahko določi tudi nagib in postavitev modulov, zato so na eni od streh naredili t.i. križ konstrukcijo in module pritrdili podolžno.
Energije za tri gospodinjstva
Inštalirana sončna elektrarna z močjo 8,6 kilovatov bo letno predvidoma proizvedla 9261 kilovatnih ur električne energije, kar bi ob zmerni porabi zadostovalo tudi za tri slovenska gospodinjstva. Povedano drugače: s to proizvedeno energijo bi lahko v pralnem stroju razreda A pri 40° C opravili več kot 22.500 pranj. S to količino energije bi lahko celo leto 4-krat na teden pralo kar 108 slovenskih gospodinjstev. Svoj dolgoročni vpliv elektrarne pa se kaže tudi v delovanju brez izpustov ogljikovega dioksida ali drugih strupenih snovi. Ta elektrarna bo denimo v 15 letih prihranila več kot 83 milijonov ton ogljikovega dioksida, ki bi ga ob isti proizvodnji energije proizvedli konvencionalni energetski viri.
Za lastne potrebe ali za prodajo
Lastnik elektrarne na Vrhniki se je odločil tudi za prodajo proizvedene energije - izbral je sicer nekoliko manj pogost način prodaje z obratovalno podporo. V tem primeru bo lastnik električno energijo sam prodajal na trgu, od Centra za podpore pa bo na podlagi proizvedenih neto količin prejemal izplačilo te podpore. Druga možnost bi bila, da bi lastnik energijo, ki jo proizvede sončna elektrarna, porabil za lasnte potrebe ali jo po višji zagotovljeni odkupni ceni oddal v električno omrežje, medtem ko bi elektriko za lastno porabo kupoval po nižji tržni ceni. Tako obratovalno podporo kot zagotovljene odkupne cene Republika Slovenija in Center za podpore (Borzen) zagotavljata 15 let od podpisa pogodbe.