6 sprememb na vrtu, s katerimi zmanjšamo ogljični odtis

Nekatere podatke smo povzeli po ugotovitvah odseka za znanost Kraljevega hortikulturnega združenja (RHS), ki ljudi v Veliki Britaniji ozavešča z zelo oprijemljivimi primerjavami.

Na vrtu posadimo drevo

Foto: Mariola Anna S/Shutterstock Foto:

Iz šole vemo, da so drevesa tovarne, ki s fotosintezo spreminjajo ogljikov dioksid v kisik, a ne samo to, v našem bivalnem okolju s senčenjem znižujejo temperaturo, bližina dreves pogosto nadomesti potrebo po uporabi klimatske naprave … Če bi vsak od 30 milijonov vrtnarjev, kolikor jih je na Otoku, zasadil srednje veliko drevo, bi vsa skupaj predelala toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga ustvari vožnja z avtom 11-milijonkrat okoli našega planeta.

Zalivajmo z deževnico

Foto: Anton_dios/Shutterstock Foto:

Ne samo da namakanje rastlin z zbrano deževnico prinese velike prihranke pitne vode, katere zaloge so v pretežnem delu sveta kritične, točenje vode iz vodovodne napeljave pomeni tudi veliko porabo električne energije. Kako, boste rekli, saj za dotok vode iz vodovoda na vrt, ki je nizko, niso potrebne črpalke? A vodovodni sistemi, ki vodo iz naravnih virov črpajo, dezinficirajo in jo spravljajo do porabnikov, so veliki porabniki električne energije.

Odpovejmo se uporabi šote

Foto: German Globetrotter/Shutterstock Foto:

Zaradi uporabe šote v vrtnarstvu za dodatek substratom šotišča izginjajo. Ste vedeli, da so največje »skladišče« ogljikovega dioksida na površju Zemlje, večje od vseh gozdnih površin, da so šotna barja pomemben ekosistem za živali, rastline in gobe in da zmanjšujejo nevarnosti povodnji? Po drugi strani pa substrati, ki vsebujejo veliko šote, rastlinam sploh ne koristijo. V vrtnarstvu so čislani zaradi sposobnosti zadrževanja vode, vendar le dokler se enkrat ne presušijo, majhne teže pri trans­portu rastlin in zaradi kislega pH. A kislo »zemljo« za rastline je mogoče ustvariti tudi s kompostiranjem zmulčenih drevesnih iglic in dodajanjem žagovine iglavcev na rastišča.

Sami naredimo svoj kompost

Foto: KaliAntye/Shutterstock Foto:

Vedno več vrtnarjev se zaveda, da je gnojenje z organskimi gnojili, tudi kompostom, za ohranjanje dolgoročne rodovitnosti tal boljše od uporabe mineralnih gnojil. Toda če na vrtu rastlinske odpadke kompostiramo sami, namesto da bi kupovali kompost iz industrijskih kompostarn, ki porabljajo energijo, »prihranimo« z vsakim kilogramom komposta toliko ogljikovega dioksida, toliko, kot ga ustvari trikilometrska vožnja s povprečnim avtom.

Sadimo rastline iz domačih drevesnic

Foto: Giancarlo Polacchini/Shutterstock Foto:

Ponudba v vrtnarskih centrih je močno odvisna od uvoženih rastlin: predvsem veliko okrasnih dreves in grmovnic, sobnih rastlin, pa tudi nekaterih trajnic in sadik sadnih vrst je bila vzgojena in pridelana v drugih evropskih državah, največ na Nizozemskem. S kupovanjem doma pridelanih sadik »prihranimo« tisočkilometrski transport, ki ima zelo velik ogljični odtis, prednost domačih sadik pa je tudi, da so prilagojene klimatskim razmeram, v katerih bodo rastle. K zmanjševanju ogljičnega odtisa pripomoremo tudi z vsako odločitvijo za nakup čim bliže pridelanega, sezonskega sadja in zelenjave.