Danes začetek astronomske zime in daljšanja dne

Čas zimskega sončnega obrata je bil v preteklosti pri mnogih ljudstvih povezan s praznovanji prihoda svetlobe in novega cikla življenja, ki so danes vpletena v različne religije in običaje.

Preberite nekaj zanimivosti o času, ko sonce pri nas vzhaja in zahaja, o tem, kako pomanjkanje svetlobe vpliva na ljudi in uravnava življenje na zemlji, in o vremenskih obetih za božične praznike.

Ste vedeli?

• Da je zimski sončev obrat ali solsticij pri nas takrat, ko je sonce ob poldnevu v zenitu navidezno najjužneje na nebu.
• Da je današnji najkrajši dan v letu v naših krajih dolg 8 ur in 38 minut, minuto krajši od včerajšnjega, do 1. januarja pa se bo podaljšal za 6 minut.
• Da zgornje dolžine dneva veljajo za vse kraje po Sloveniji, a sonce ne vzide, pa tudi ne zaide povsod hkrati. Naprej vzide in najprej zaide na skrajnem vzhodu države in najpozneje na skrajno zahodni točki. Vmes je kar 13 minut.
• Da se od 21. decembra dan daljša, a ne na obeh konceh. Popolne se dan namreč počasi, a vztrajno podaljšuje, medtem ko sonce z vsakim jutrom vzhaja pozneje še vse do 6. januarja. A razlika je vseeno pozitivna.
• Da sonce izide na današnji dan v Ljubljani ob 7.41 in zaide od 16.19 (astronomski koledar za različne kraje po Sloveniji lahko spremljate na spletni strani https://vesolje.net).
• Da je sonce najhitreje zašlo 10. decembra.
• Da se s krajšanjem svetlega dela dneva in nižjimi temperaturami zraka v zmernem podnebnem pasu začenja zimsko mirovanje rastlin, ki jim omogoči, da brez škode počakajo prihod razmer za novo rast. Obdobje mirovanja uravnavajo hormoni, ki zavirajo razvoj cvetnih in listnih brstov za naslednjo sezono.
• Da je s podobnimi razlogi povezano tudi zimsko spanje ali hibernacija pri nekaterih vrstah živali – upočasnjena presnova jim omogoči, da pozimi, ko ni dovolj hrane, zmanjšajo porabo energije.
• Da človeku kljub novim tehnologijam dnevne svetlobe še ni uspelo povsem nadomestiti s spektrom umetne svetlobe, ki bi na biološke funkcije vplivala enako kot naravna svetloba in njen naravni ritem. Sončna svetloba omogoči nastajanje vitamina D v koži, vpliva na adsorpcijo kalcija v črevesju, kostno gostoto, izboljša delovanje imunskega sistema, spolnih hormonov, čustvenega razpoloženja, ritma spanja, deluje antimikrobno, določene študije pa celo nakazujejo učinek na rast in višino otrok.
  
  

  Zimski solsticij je na severni polobli, ko je Zemlja v zgornjem položaju na risbi. Foto: Yuliia Markova/Shutterstock Foto:

Za božič verjetno sneg v Alpah, za sneženje v nižinah majhna verjetnost 

V zadnjih dneh se med ljudmi vrstijo ugibanja o tem, ali bo letošnji božič bel ali zelen. Vremenoslovci so pri napovedih še previdni, so pa v petek sporočili, da je precej bolj verjetno, da bodo prazniki zeleni in mokri, vsaj v nižinah. V začetku tega tedna se bo najprej v višinah izraziteje ohladilo, po nižinah pa ohladitev ne bo tako izrazita.
Zelo verjetno bo snežilo v Alpah, a je trenutno še negotovo, kako visoko bo meja sneženja, so sporočili z Agencije za okolje. V drugi polovici tedna pa bodo nad večjim delom južne polovice Evrope tople zračne mase. Obsežen ciklon bo najverjetneje zahodno od naših krajev, naši kraji pa bodo dalj časa pod vplivom toplih južnih in jugozahodnih vetrov.