"V naslednjih dveh letih namerava mesto Dunaj za podnebne ukrepe skupno nameniti 2,8 milijarde evrov," je dunajski župan Michael Ludwig napovedal konec januarja ob predstavitvi ambicioznega podnebnega načrta. Mestne oblasti so določile sto ukrepov na različnih področjih, kot so na primer mobilnost, energija, gospodarstvo, gradnje, šolstvo in digitalizacija. Ukrepe bodo sproti dopolnjevali in prilagajali. Pri izvajanju teh ukrepov bodo še posebej pozorni na socialno pravičnost.
PREBERITE ŠE: DUNAJ NAČRTUJE OMEJITEV OGREVANJA NA KURILNO OLJE IN PLIN
Največje investicije načrtujejo v daljinsko ogrevanje in hlajenje, saj naj bi daljinsko ogrevanje do leta 2040 pokrivalo 60 odstotkov potreb po toplotni energiji. Do takrat nameravajo na Dunaju odpraviti ogrevanje stanovanj in hiš z zemeljskim plinom ter kurilnim oljem. Daljinsko ogrevanje bo temeljilo na geotermalni energiji, velikih toplotnih črpalkah, sežigalnicah odpadkov in odpadni toploti iz industrije. Pri zagotavljanju električne energije avstrijska prestolnica stavi predvsem na fotovoltaiko. Vsako leto nameravajo zgraditi za sto nogometnih igrišč sončnih elektrarn. Poenostavili ali celo ukinili bodo pridobivanje dovoljenj za manjše zasebne sončne elektrarne.
Dunajčani nameravajo že do leta 2030 doseči na ravni EU zastavljeni cilj 60 odstotkov predelanih odpadkov, do leta 2050 pa kar 100 odstotkov. Najbolj se bodo osredotočili na zmanjševanje količine odpadkov. Odpadke, ki se jih ne da preprečiti ali predelati, bodo sežigali v tehnološko naprednih sežigalnicah. Sežigalnica Spittelau je opremljena z eno najmodernejših tehnologij za čiščenje dimnih plinov na svetu, zato je količina izpustov za 90 odstotkov nižja od mejnih vrednosti.
Dunaj želi postati mesto kratkih poti, kjer bi bilo meščanom vse v 15 minutah dostopno s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Vozni park magistrata bodo do leta 2040 popolnoma nadomestili z električnimi vozili. Takrat na dunajskih cestah ne bodo več dovoljena vozila z dizelskimi in bencinskimi motorji. V izgradnjo javnega prometa bo Dunaj investiral trikrat več kot v gradnjo cest.