Sirup iz smrekovih vršičkov je naravno zdravilo, s katerim si pozimi lajšamo kašelj. Čeprav se nam zdi, da nam narava med sprehodom po gozdu kar z odprtimi rokami ponuja svoje plodove, moramo spoštovati gozdni bonton. Pri nabiranju smrekovih vršičkov - tako kot pri drugih plodovih, semenih, cvetju in vejevju - velja pravilo zmernosti. O nabiranju smrekovih vršičkov smo se pogovarjali z Marijo Kolšek, vodjo Službe za varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije.

»Pravilnih o varstvu gozdov v 41. členu med drugim določa, da se gozd opustoši oziroma se v njem ogrožajo njegove funkcije, če se nabirajo drevesni plodovi, semena, cvetje ali vejevje tako, da se površina krošnje drevesa zmanjša za več kot 30 odstotkov ter če se pri izkoriščanju grmovnic v grmu pusti manj kot 30 odstotkov živih poganjkov (razen v primerih, ko je z gojitvenim načrtom določeno drugače),« je pojasnila Marija Kolšek.

Vedno velja pravilno zmernosti - ki velja za vse, tudi za tiste, ki pozimi več in pogosteje kašljajo. »Naberemo jih le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili,« je orisala Marija Kolšek. »Posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere: največ 2 kg gob, največ 2 kg kostanja, največ 2 kg borovnic, največ 2 kg malin, največ 2 kg robidnic, največ 2 kg gozdnih jagod, največ 2 kg brusnic, največ 2 kg mahov, največ 1 kg čemaža. Za vse druge zelnate rastline velja, da se jih sme nabrati največ 1 kg. Za vse druge plodove velja, da jih lahko naberemo največ 2 kg. Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati,« je še dodala.

Z obiranjem vršičkov lahko povzročimo škodo gozdu in lastnikom gozdov, v kolikor pobiramo vršičke z mladih smrečic na gozdni površini v obnovi. Marija Kolšek je opozorila, da na mladih smrečicah ne nabirajmo vrhnjih vršičkov. »V kolikor poškodujemo terminalni poganjek, s tem preprečimo normalno višinsko rast take smrečice,« je pojasnila.

Kje pa lahko vse nabiramo gozdne plodove? Sogovornica je pojasnila, da jih pod določenimi pogoji lahko nabiramo skoraj povsod, ponekod pa je takšna dejavnost prepovedana. »V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti. V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala katera koli rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove,« je še naštela.

PREBERITE ŠE: Smrekovi vršički: nabiranje in uporaba v kulinariki