Radar tokov v Tržaškem zalivu

V sklopu evropskega IPA projekta Strenghtening common reaction capacity to fight sea pollution of oil, toxic and hazardous substances in Adriatic sea Hazard, je morska biološka postaja v Piranu, ob pomoči Agencije RS za okolje, vzpostavila napreden sistem merjenja valov in tokov v Tržaškem zalivu. Merjenje tokov v severnem jadranskem morju je pomembno, saj bodo meritve prinesle nova spoznanja o gibanju vode v Tržaškem zalivu, hkrati pa bodo omogočile, da se bomo hitreje odzvali, če bo prišlo do nesreče oziroma razlitja nafte ali katere druge nevarne snovi.

Sistem merjenja tokov in valov je bil nujno potreben, saj je Tržaški zaliv plitek in obremenjen z onesnaženjem. H okoljski obremenitvi še dodatno doprineseta obe večji pristanišči, tržaško in koprsko, ki imata velik promet. Zaradi večjega prometa je več onesnaženosti, hkrati pa je tudi več možnosti, da se dogodi nesreča. Prav podatki, ki jih dobili z meritvami, pa bodo pripomogli, da bodo pristojne službe lahko hitreje in pravilno ukrepale. Ne le, da bo odziv na morebitno nesrečo tako hitrejši, hkrati bodo pristojne službe natančno vedele kam morajo iti reševati in kako najučinkoviteje zamejijo morebitne naftne madeže.

»V oktobru 2014 je bil vzpostavljen sistem za meritve smeri in jakosti tokov na morski površini in smeri ter višine valov na območju Tržaškega zaliva. V primeru razlitja bo tako lažje napovedati gibanje oljnega madeža in na ta način izboljšati učinkovitost pristojnih služb, s tem pa v največji meri zmanjšati negativne vplive na okolje. Ob Jadranskem morju je približno pet do deset podobnih merilnikov, v sredozemskem morju okoli trideset, po vsem svetu pa med dvesto in tristo,« so zapisali v sporočilu za javnost na Ministrstvu za okolje in prostor oziroma agenciji za okolje.

Merilni sistem za spremljanje površinskih tokov je sestavljen iz dveh oddajnih in dvanajstih sprejemnih anten, ki so nameščene na piranskem klifu ter dveh oddajnih anten, ki se nahajata na strehi piranskega gledališča Tartini. Januarja pa so podobni sistem v Nabrežini vzpostavili tudi naši sosedje Italijani oziroma Inštitut za oceanografijo in geofiziko iz Trsta. Oba sistema sta bila potrebna zato, ker pravilno sliko površinskih tokov lahko dobimo samo z združitvijo podatkov iz obeh merilnih sistemov.