Gradimo hišo: Še vedno radi zidamo

Materialov za masivno zidano gradnjo je veliko: zidaki iz opeke, bloki iz porobetona, beton, s katerim zalijemo sredico opažnih elementov iz ekspandiranega polistirena. Med seboj se razlikujejo po sestavi, načinu in času zidanja, času sušenja konstrukcije in seveda debelini toplotnoizolacijskega materiala, ki ga je treba vgraditi, da dosežemo ustrezno stopnjo energijske varčnosti hiše. Od te je odvisna tudi višina nepovratnih sredstev, ki jih dodeljuje Eko sklad.

Nepovratne spodbude Eko sklada za manjše površine

Na Eko skladu so z namenom optimiranja energijsko učinkovite gradnje, pri kateri se kot pomembno merilo poudarja velikost stavb, v zadnjem razpisu spremenili površine, za katere je mogoče dodeliti nepovratne finančne spodbude. Spodbuda za nizkoenergijske ali pasivne eno- ali dvostanovanjske stavbe je sicer še vedno določena glede na energijsko učinkovitost, vrsto in volumski delež izolacijskega materiala v toplotnem ovoju hiše ter neto ogrevano površino stavbe, vendar se lahko dodeli za največ 150 kvad­ratnih metrov samostojne enostanovanjske hiše (prej 200 kvadratnih metrov), 120 kvadratnih metrov vrstne hiše, enega stanovanja v dvojčku ali stanovanja v samostojni hiši z dvema stanovanjema (prej 150 kvadratnih metrov).

Najvišja nepovratna finančna spodbuda, 125 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe, se dodeli za gradnjo stanovanjskih stavb v energijskem razredu do 10 kWh/m²a, toplotno zaščitenih z najmanj 75-odstotnim volumskim deležem toplotnoizolacijskih materialov naravnega izvora (lesna vlakna, celulozni kosmiči, pluta, ovčja volna, bombaž ...). Najnižja finančna spodbuda je 36 evrov na kvadratni meter, in sicer za hiše v energijskem razredu do 25 kWh/m²a, v katere bo vgrajenih več kot 25 odstotkov volumskega deleža toplotnoizolacijskih materialov sintetičnega in drugega izvora (penjeni in ekstrudirani polistiren ...).

Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli za gradnjo eno- ali dvostanovanjske stavbe, za katero je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in katere energijska učinkovitost bo v segmentu računske rabe energije za ogrevanje, izračunane po metodi za pasivne stavbe PHPP 7, manjša ali enaka 25 kWh/m²a. Navedena vrednost se izračuna za klimatske razmere mesta Ljubljana, ne glede na dejansko lokacijo gradnje stanovanjske stavbe. Načrtovana gradnja se preverja na podlagi izračuna PHPP 7, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD (vodilna mapa, načrt arhitekture) ter projekta za izvedbo PZI (načrt arhitekture, načrt strojnih inštalacij ogrevanja in prezračevanja, izdelano v merilu 1 : 50).

Osnovna konstrukcija iz lahkih blokov

Seveda pa se je treba najprej odločiti, iz katerega materiala bomo zidali hišo. Lahko se odločimo za lahke bloke iz porobetona z izboljšano toplotno prevodnostjo. Toplotna prehodnost zunanje stene iz 40-centimetrskih blokov z gostoto 350 kg/m³ je 0,24 W/m²K, toplotna prevodnost enako debelega zidu iz termoblokov z gostoto 300 kg/m³ pa 0,21 W/m²K. Pri tem je treba poudariti, da obe vrsti termoblokov, kakor se imenujejo bloki iz porobotena z izboljšanimi toplotnoizolativnimi lastnostmi, izpolnjujeta zahteve pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures) že brez dodatne toplotne izolacije.

Količina dodatne izolacije pa je odvisna od tega, kako energijsko varčno hišo želimo. Enoslojni zid ustreza zahtevam za varčno hišo s porabo 35–50 kWh/m²a. Če želimo hišo, ki bo porabila manj kot 20 kWh/m²a, bo treba na 40-centimetrske bloke dodati 10 do 14 centimetrov toplotne izolacije, tako da bo toplotna prehodnost zidu od 0,16 do 0,14 W/m²K. Za pasivno hišo mora biti toplotna prehodnost zidu manjša od 0,15 W/m²K, kar dosežemo s 40 centimetrov debelimi bloki in 22 centimetri izolacije iz mineralnih plošč, na primer.

Opečni zidaki z izboljšanimi lastnostmi

Tudi opečni zidaki, ki so pri graditeljih zelo priljubljeni in spadajo med materiale z najdaljšo tradicijo pri nas, imajo izboljšane toplotnoizolativne lastnosti. V primerjavi s klasičnimi opečnimi zidaki imajo termoopečni zidaki zamaknjeno satovje in večjo maso gline v volumenski enoti zidaka. Zaradi zamaknjenega satovja tako hlad kot toplota potrebujeta več časa, da prodreta v notranjost objekta, povečana masa gline pa zagotavlja večjo akumulacijo toplote in s tem pomembno prispeva k boljšemu uravnavanju temperature v prostoru.

Na voljo so v različnih debelinah. Toplotna prevodnost 39-centimetrskih, na primer, je 0,22 W/mK, toplotna prehodnost iz njih sezidane stene pa 0,51 W/m²K. Toplotna prehodnost stene iz 29-centimetrskih opečnih zidakov je 0,72 W/m²K, toplotna prehodnost stene iz 25-centimetrskih pa 0,83 W/m²K. Zidove iz termoopeke je priporočljivo toplotno izolirati s paroprepustnimi izolativnimi materiali. Nizkoenergijski standard dosežemo z 12 centimetri kamene volne na 39-centimetrskem zidaku in s 14 centimetri na 25 centimetrov debelih zidakih. Če želimo pasivno hišo, bo treba prve zidake obložiti z 18 centimetri kamene volne, druge pa z 20-centimetrskim slojem.

Če smo se odločili za termozidake iz brušene opeke, pri katerih se namesto malte uporablja posebno lepilo, bo treba za pasivni standard uporabiti 30-centimetrske zidake s toplotno prevodnostjo 0,14 W/mK, obložiti pa jih bo treba z 20 centimetri toplotnoizolacijskega materiala s prevodnostjo 0,032 W/mK. S tem zagotovimo toplotno prehodnost zidu 0,12 W/m²K. Za nizkoenergijski standard je treba 30 centimetrov debele zidake obložiti s 15 centimetri toplotne izolacije iz polistirena.

Brez toplotnih mostov

Toplotne lastnosti zunanjih sten za nizko­energijske in pasivne hiše je mogoče doseči tudi z opažnimi elementi iz ekspandiranega polistirena, ki se na gradbišču sestavijo s pomočjo plastičnih distančnikov (ti hkrati služijo kot sidra za armaturo), nato pa sredico zalijejo z betonom. Zidake je sicer mogoče kupiti tudi že sestavljene. Sistem omogoča gradnjo brez toplotnih mostov, kar potrjuje certifikat nemškega inštituta za pasivno gradnjo. Zunanji zidovi hiše so lahko debeli od 25 do 40 centimetrov, betonsko jedro od 15 do 20 centimetrov. Toplotna prevodnost opažnih elementov je 0,029 W/mK, toplotna prehodnost zidu pa je odvisna od debeline zidaka – od 0,26 do 0,11 W/m²K. V vsak kvadratni meter zidu se vlije 0,14 do 0,15 kubičnega metra betona. Pri gradnji je treba dosledno upoštevati navodila, saj bodo zidovi le tako brez zračnih žepov, stiki z armiranobetonsko ploščo in betonsko streho, če smo se odločili zanjo, pa zrakotesni.

Takšnih zidov ni treba oblagati s toplotno izolacijo, saj na energijsko učinkovitost hiše vplivamo že z ustrezno izbiro zidakov. Najtanjši, 25-centimetrski, še ustrezajo zahtevam pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, s 40-centimetrskimi pa bo hiša dosegla pasivni standard.

Opažni elementi so na voljo tudi iz penjenega polistirena, ki se prav tako preprosto sestavljajo, njihovo sredico pa je treba zaliti z betonom. Tudi ta sistem omogoča gradnjo brez toplotnih mostov in je certificiran pri nemškem inštitutu za pasivno gradnjo. Toplotna prehodnost 31 centimetrov debele zunanje stene je 0,17 W/m²K, toplotna prehodnost 37-centimetrskega zidu je 0,13 W/ m²K, 43-centimetrskega pa 0,10 W/m²K. Zadnji dve debelini sta primerni za pasivne hiše, pri čemer zidu ni treba oblagati s toplotnoizolacijskim materialom.

---

Obvezen preizkus zrakotesnosti

Če želi investitor za novogradnjo pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada, mora upoštevati, da je dovoljena je le vgradnja zunanjega stavbnega pohištva (okna, fiksne zasteklitve, balkonska vrata, vhodna vrata) s toplotno prehodnostjo do 1,0 W/m²K, pri čemer je za okna, fiksne zasteklitve in balkonska vrata zahtevana najmanj trojna zasteklitev. Seveda mora biti vse zunanje stavbno pohištvo vgrajeno po načelu tesnjenja v treh ravninah. Prav tako je obvezna vgradnja ene od oblik centralnega sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Naprave za centralno prezračevanje morajo izkazovati najmanj 80-odstotno energijsko učinkovitost vračanja toplote odpadnega zraka pri povprečnem obratovalnem pretoku centralnega sistema ter specifično rabo električne energije za pogon največ 0,45 W/(m3/h). Preizkus zrakotesnosti stavbe je obvezen.

Dovoljena je le vgradnja sodobnih generatorjev toplote z visoko energijsko učinkovitostjo. Za ogrevanje in pripravo sanitarne vode je edino dopustno fosilno gorivo zemeljski plin, dovoljena pa je le vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla. Neposredno ogrevanje stavbe in sanitarne vode z električno energijo ne sme presegati 10 odstotkov toplotnih potreb stavbe. Prav tako mora stavba najmanj 25 odstotkov toplotnih potreb pokriti iz obnovljivih virov energije.