Pozdravljeni!
Zanima me, kaj vse je potrebno še postoriti v hiši za pridobitev uporabnega dovoljenja? Do sedaj smo hišo pozidali, jo prekrili ter zaprli z okni in vrati. Kaj sedaj? Je potrebna vsa inštalacija plus estrih, ometi, stikala, vtičnice itd. in geodetski posnetek?
Hvala.
Kristina
---
Pozdravljeni,
imam vprašanje glede uporabnega dovoljenja, in sicer, katera dela morajo biti dokončana, da lahko zaprosim za uporabno dovoljenje?
Končana je fasada, v kratkem pa bodo zaključene še ograje, zato me zanima, kaj je še potrebno?
Hvala in lep pozdrav.
Tina
Spoštovani bralki Kristina in Tina,
vajini vprašanji se nanašata na to, v kakšni meri mora biti hiša dokončana, da je mogoče zanjo pridobiti uporabno dovoljenje.
Vaša hiša, spoštovana Kristina, je sezidana, prekrita, vgrajeno je zunanje stavbno pohištvo, torej okna in vrata. To v praksi pomeni, da je stavba dokončana do podaljšanje tretje gradbene faze.
Pri vas, spoštovana bralka Tina, pa ste z gradnjo že napredovali, izvedena je fasada, zaključujete pa tudi z izvedbo ograj. To pomeni, da bo vaša hiša v kratkem končana. V praksi to pomeni, da je stavba dokončana do pete gradbene faze.
Za pridobitev uporabnega dovoljenja mora biti vsaka stavba zagotavljati med uporabo vse bistvene zahteve. Stavba mora torej biti pri uporabi varna in zdrava. Če je treba vgraditi še vse inštalacije in dokončati hišo v notranjosti, potem v primeru Kristinine hiše ta še ni primerna za začetek uporabe. Namestitev vseh zaščitnih in varovalnih ograj, kot piše bralka Tina, pa je pomembna, saj te ščitijo pred morebitnimi padci, zdrsi. Če so pri bralki Tini dokončani tudi ostali elementi stavbe, potem gospa Tina lahko pristopi k pridobivanju uporabnega dovoljenja.
Gradbeni zakon določa, da je po dokončanju gradnje treba pridobiti uporabno dovoljenje. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v 30 dneh po prejemu obvestila izvajalca ali nadzornika, da je gradnja končana. Če investitor v predpisanem roku ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, jo lahko vloži izvajalec, nadzornik ali druga oseba, ki je lastnik ali imetnik stvarnih pravic na nepremičnini.
Spoštovana bralka Tina, vi boste torej lahko kmalu vložili zahtevek za pridobitev uporabnega dovoljenja, medtem ko bo bralka Kristina morala stavbo še dokončati.
Zahtevku za izdajo uporabnega dovoljenja se priloži projektna dokumentacija izvedenih del z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. V tem sklopu mora biti podpisana izjava projektanta in vodje projektiranja projekta izvedenih del ter nadzornika in vodje nadzora, da so dela izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je tudi vpis stavbe v kataster nepremičnin, pri čemer je zahtevku treba priložiti samo dokazilo o vloženi zahtevi za vpis objekta v kataster nepremičnin. Zahtevku se priloži tudi dokazilo o zanesljivosti objekta, pri čemer so lahko izjema enostanovanjske hiše, kjer zakon določa, da se namesto tega lahko priloži samo izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve.
Investitor enostanovanjske stavbe lahko poda zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tudi če stavba nima izvedenega oziroma dokončanega ovoja. V tem primeru se namesto dokazila o zanesljivosti objekta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve, razen v delu, ki se nanaša na izvedbo ovoja stavbe. Investitor mora najpozneje v treh letih po izdaji uporabnega dovoljenja ovoj stavbe dokončati, saj so v nasprotnem primeru zanj po gradbenem zakonu predvidene kazni. Rok za izdajo uporabnega dovoljenja je 15 dni od popolnega zahtevka.
Na tem mestu je morda zanimivo ponoviti, kaj pomenijo posamezne faze gradnje, da si lahko bralci lažje predstavljate napredovanje izgradnje.
Prva gradbena faza predstavlja začetek fizične gradnje objekta, potem je pridobljena vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere lahko začnemo gradnjo. Vanjo so zajeta priprava terena, priprava gradbišča, zakoličbe, izkop gradbene jame ter postavitev temeljev in temeljne plošče.
Druga gradbena faza pomeni nadaljevanje z gradnjo objekta, potem ko so opravljena vsa potrebna pripravljalna dela in je s postavitvijo temeljev zaključena prva gradbena faza. V okviru druge gradbene faze se izvede morebitna kletna etaža pri objektih, ki so podkleteni.
Tretja gradbena faza predstavlja konstrukcijska gradbena dela vseh etaž in podstrešja, izvedbo strešne konstrukcije in izvedbo krovskih del. K postavitvi ostrešja sodijo tudi kleparska dela: izdelava in montaža strešnih žlebov, odtočnih cevi, obrob, strešnih oken, portalov in snegolovov.
Pri podaljšani tretji gradbeni fazi je vgrajeno še zunanje stavbno pohištvo (vhodna vrata in okna), torej je objekt pod streho in zaprt. V tej fazi lahko investitorji dodajo še zunanje omete, izolacijo in fasado.
Četrta gradbena faza vključuje postavitev predelnih sten v notranjosti objekta, izdelavo betonskih tlakov, izdelavo izolacije objekta, notranje in zunanje omete, napeljavo vseh potrebnih inštalacij, talne in stenske obloge, ki zahtevajo mokro vgradnjo, postavitev masivnih stopnišč, vgradnjo stavbnega pohištva, polaganje estrihov in izolacijskih materialov, ključavničarska ter kamnoseška dela.
Med inštalacije štejemo nizkonapetostne elektroenergetske inštalacije, informacijske inštalacije, vodovodne in odtočne inštalacije, plinske inštalacije in sistem ogrevanja.
V peto gradbeno fazo se uvrščajo vsa zaključna gradbena dela: zaključitev inštalacij, slikopleskarska dela, steklarska dela ter polaganje stenskih in talnih oblog. Stavba je tako pripravljena na takojšnjo vselitev. Na takšen način so pripravljene tudi »hiše na ključ«.
Po izgradnji objekta sledi urejanje okolice oziroma izvajanje zunanje ureditve. Izgled in cena sta odvisna od zahtev, konfiguracije terena in njegovih značilnosti. Največji strošek v sklopu izvajanja zunanje ureditve ponavadi predstavlja ureditev dovoznih poti, oblaganje zunanjih povoznih in ostalih utrjenih površin ter odvodnjavanje meteornih voda.
Lep pozdrav.