Gradnja hiše: Ne učite se na svojih napakah

Učenje na lastnih napakah je najbolj učinkovito, a tudi najdražje. Iz tega izhaja stara resnica, da mora vsak posameznik zgraditi tri hiše. Prvo za sovražnika, drugo za prijatelja, tretjo zase. Seveda se v realnem svetu to ne zgodi, je pa res, da se skoraj vsak posameznik vsaj enkrat v življenju znajde v gradnji. Zato svoje strokovno znanje in praktične izkušnje investitorja v družinsko hišo posredujem vedno tako, kot bi si želel, da bi svetovali meni. To pomeni razumljivo in pisano na kožo investitorju.

Obvladovanje investicije

Pred vsakim malo večjim nakupom, najsi bo računalnika, obleke, počitniškega paketa, se poglobimo, pregledamo različne ponudbe, se posvetujemo, in to za investicijo do tisoč evrov. Pri gradnji se obnašamo drugače. Praviloma se vsi investitorji spuščajo v novogradnjo ali obnovo slabo pripravljeni, četudi gre za naložbo, vredno od 50.000 do 200.000 evrov. Zato so lahek »plen« manj usposob­ljenih projektantov in neprofesionalnih izvajalcev. Tako zgrajen dom gotovo ni optimalen, a za tak rezultat ne morejo kriviti izvajalcev. Oni naredijo, kar se jim naroči, če naročilo ni jasno, naredijo, kar naredijo.

Celota je več kot seštevek delov

Med 26-letno prakso energetskega svetovalca se mi navedene trditve potrjujejo vsak dan. Vedno poudarjam, da so med osmimi milijardami ljudi na tem svetu le trije, ki imajo interes za dobro gradnjo. Na prvem mestu je investitor, ki bo v novem domu užival ob dobrih odločitvah ali pa bentil ob slabih. Praviloma se posledice slabih (to pomeni nepremišljenih) odločitev kažejo tudi v višjih stroških vzdrževanja, vedno pa v višjih stroških energije za ogrevanje (hlajenje) prostorov in sanitarne vode. Druga dva zainteresirana sta energetski svetovalec in arhitekt. Oba sta strokovno usposobljena za optimalno delovanje celotne stavbe. Vsi drugi izvajalci so odgovorni le za svoje parcialno delo, nikoli za celoto.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA BOJANA ŽNIDARŠIČA: »TO JE PREDRAGO!«

Verodostojne informacije za odločanje

Investitor se mora odločati o veliko stvareh, zato mu namenjamo ta prispevek. V grobem je vsaka gradnja sestavljena iz treh elementov. To so ovoj stavbe, instalacije v stavbi in zunaj nje ter elementi na parceli. Do njih še pridemo, saj je treba začeti na začetku.

Kje se začne?

Na začetku je vedno sanjarjenje in zidanje gradov v oblakih. Sledi energetski svetovalec, ki pomaga investitorju spisati realno projektno nalogo. Moje izkušnje kažejo, da to ni preprosto, saj je treba zapisati v družini usklajene predloge. Težaven proces, ki ga svetovalec pomembno olajša. Pogosto so težave v razlikovanju želje in potrebe, potrebe celotne družine, pa tudi njenih posameznih članov. Z usklajeno, celovito in čim bolj opisno projektno nalogo se gre do arhitekta. Opisi pomagajo izoblikovati stavbo, napisano na kožo investitorja. S projektno nalogo je investitor naredil domačo nalogo. Arhitekt bo te želje prelil na papir, izvajalci pa v stavbo.

Parcela

Vsaka parcela ima neki energetski poten­cial. Že v zasnovi se stavba snuje po straneh neba. »Podzemlje« parcele lahko uporabimo kot vir energije za toplotno črpalko, ob hiši je lahko prostor za zasaditev zelene fasade. Kakor ima vsaka hiša namenske prostore, jih opredelimo tudi na parceli. Tu so vsi dohodi in dovozi, prostori za poletno ali zimsko zadrževanje zunaj, za zelenjavni ali okrasni vrt, kompostiranje, prostor za odmetavanje snega, prostor za smetarske zabojnike ... Prav tako je pomembno, da predvidimo vse zunanje napeljave. To sta predvsem voda in elektrika. Zunanjih vtičnic ni nikoli preveč, enako velja za zunanjo razsvetljavo na hiši ali vrtu. Ne smemo pozabiti na dostope za osebe z oviranostmi, zalivanje vrta, rože na oknih, kje bodo zelišča in dišavnice, kje parkiranje koles, kje bo mogoč dostop za gasilce in reševalce. Zasnova vrta in zunanjih aktivnosti je sestavni del projektne naloge, ki ga večina investitorjev in arhitektov prezre. Koga boli glava pri popravkih, ni težko uganiti.

Zasnova prostorov

Veliko ljudi verjame, da je to najlažji del odločanja, a ni tako. V resnici spada med težje. Ne pozabimo, da se hiša gradi za trenutno velikost družine, vendar se je treba ozreti tudi v prihodnost. Kaj se bo zgodilo z otroškimi sobami, ko otroci odidejo od doma? Vsi starši upamo in si želimo, da bi vsaj en otrok ostal doma. Nekaj jih res ostane, glavnina pa odide. Zato so podstrehe neposeljene.

Vse prostore – bolj natančno, njihove funkcije – zapišemo v projektno nalogo. Opredelimo se do števila etaž in tudi funkcij v njih. Bo avto v garaži, zraven hiše, pod nadstreškom ali milim nebom? Prostore moramo prilagoditi sistemu ogrevanja. Pri peči na polena potrebujemo kurilnico, dimnik, notranjo in zunanjo drvarnico, prostor za pepel. Pri toplotni črpalki potrebujemo le majhen prostor za notranjo enoto, pri IR-panelih še tega ne.

Investitor mora povedati arhitektu – ne pa obratno –, kako velike prostore želi, kakšna naj bo višina stropa, kje bo garderoba, kje čevlji, kje čistila, kje bo nočni in kje dnevni del, kje bodo pomožni prostori (shranjevanje živil in ropotarnica, garaža, kurilnica, vrtno orodje …).

Oprema prostorov

V zasnovi se je treba opredeliti predvsem glede grobih instalacij. Fine so potem vezane na notranjo opremo, ki jo zriše arhitekt. Tako se moramo opredeliti do ogreval (talno, stropno, stensko, radiatorsko, toplozračno), do prezračevalnega sistema z rekuperacijo (v tem primeru ne potrebujemo kuhinjske nape), do lastne elektrarne, notranjih vrat (z nadsvetlobo ali brez nje ali celo s krilom od tal do stropa).

Tisoč drobtinic

Pri vsaki gradnji je veliko strateških odločitev, nič manj pomembne pa niso »malenkosti«. Sem praviloma spadajo celotna oprema zunaj stavbe, kot so kompostnik, zabojniki za smeti, pločniki okrog stavbe, parkirne površine, nadstreški, zunanja voda in elektrika, razsvetljava, zakrivanje pogledov pred sosedi, ograje in škarpe, stopnice … Odgovore na vprašanja je treba poiskati tudi v stavbi. Bodo notranje cevi prezračevanja z rekuperacijo vidne ali skrite, bodo stikala za luči »pametna« in se odzivala na gibanje, bomo za razsvetljavo uporabljali »navadne« žarnice ali 90 odstotkov bolj energetsko učinkovite LED-sijalke, bomo ob prometni cesti vgradili zvočno izolativna okna, bomo z vsakim izvajalcem podpisali pogodbo, bodo na tleh garaže keramične ploščice, viden beton ali dvokomponentna barva?

Ovoj stavbe

Toplotno izolacijo ovoja stavbe (tla proti raščenemu terenu ali neogrevanim prostorom; fasada, streha ali tla hladne podstrehe) lahko razumemo kot obleko pri človeku, s pomembno razliko. Osebna oblačila lahko menjamo in prilagajamo letnim časom, izolacijo vgradimo enkrat, služi nam poleti in pozimi. Pozimi zadržuje toploto v stavbi, poleti zunaj nje. Največ težav povzročajo toplotni in zvočni mostovi, pri sodobnih stavbah pa zrakotesnost.

Inštalacije

Inštalacije nam omogočajo bivanje in delovanje stavbe. Če je ovoj stavbe človeško telo, so inštalacije organi, žile in živčevje stavbe. Pogosto smo odvisni od zunanjih dobaviteljev (elektrika, telefon, kabelska TV, voda, plin), ne pa vedno. Samooskrba pridobiva veljavo tudi na področju energije (deževnica, sončna elektrarna, energija parcele, pasivno ogrevanje). Inštalacije razdelimo v štiri sklope: primarne (voda, elektrika, kanalizacija, ogrevanje); sekundarne (TV, telefon, prezračevanje, ohlajanje, internet, strelovod); terciarne (pametna hiša, videonadzor, centralno sesanje), kvartarne (sprejemniki sončne energije, sončna elektrarna).

PREBERITE ŠE: IZKUŠNJE NOVOGRADITELJA: NAPELJAVE V NAŠI HIŠI

***

Vse navedeno so naloge, ki jih mora opraviti investitor pred obiskom arhitekta. Nasveti bodo koristili tudi kupcem obstoječih hiš.