Izvedba bivalne podstrehe: Izkoristite prednosti, izognite se napakam

Naj nas ne zavede navidezna lahkotnost gradnje podstrešnega stanovanja. V resnici je zahtevnejša od novogradnje. Vedno se prilagaja obstoječemu, reševati mora vse statične in protipotresne ukrepe, potrebna je dobra toplotna izolacija, strop je izpostavljen stalnemu delovanju lesenega ostrešja.

S premišljenim načrtom moramo zagotoviti dovolj dnevne svetlobe in ugodno bivalno mikroklimo, poiskati prostor za spravilo hrane in shrambo, urediti zunanje ali notran­je stopnišče, predvideti mesta za gradbeno orodje in material na dvorišču. Težave ali vsaj neprijetnosti lahko povzročajo tudi neurejeni odnosi v hiši, na parceli in pri sosedih.

Pri urejanju neizkoriščenih podstrešij v bivalna se pogosto delajo napake, ki povzročajo stanovalcem obilo nevšečnosti in škodo. Največkrat so to slaba izolacija, zamakanje in neustrezna mikroklima: prehladno ali prevroče, neustrezna vlaga ali prepih, zvočni mostovi ali akustika, neprimerna osvetlitev. Da bi se izognili težavam, moramo upoštevati nekatera gradbenofizikalna pravila.

Pred obiskom arhitekta natančno opredelimo in zapišemo vse želje in zahteve. Projektna naloga bo koristila stanovalcem pri usklajevanju želja, arhitektu pa, ko bo različne funkcije stanovanja povezoval v logično in estetsko zaokroženo celoto.

Bistveni elementi mansardnega stanovanja

Mansarda je, tako kot vsaka stavba, kompleksna gradnja. To je zaključena bivalna enota, ki je vpeta v obstoječo stavbo, prek nje pa v parcelo in naselje.

Bistveni element je dovolj debela in pravilno vgrajena toplotna izolacija ovoja. To pomeni strehe, zunanjih sten in tlaka. Za strop in predelne stene pogosto uporabimo les in mavčnokartonske plošče. Tla običajno izdelamo kot betonski ali suhi estrih. Ker pri slednjem ni potrebno sušenje, ga lahko takoj obložimo z zaključno pohodno površino. Pri tlaku je treba paziti na zvočno izolacijo, saj je poslušanje »spodnjih« ali »zgornjih« zelo moteče.

Poglavje zase so inštalacije, ki se praviloma priključijo na spodnjo etažo. Tu je treba preveriti tlak vode, premer cevi, moč ogrevalne naprave, saj bo ogrevala dodatno etažo. Prav tako moramo preveriti toplotno izolacijo obodnih sten. Kjer fasada ni izolirana, je treba obodne stene toplotno izolirati z notranje ali zunanje strani. Druga možnost je veliko boljša.

Pri načrtovanju je moramo na naravno osvet­litev prostorov. Strešna okna so pogosta in priljubljena rešitev, niso pa edina. Kljub navidezni omejenosti imamo na voljo tudi druge rešitve, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Temelji − pripravljalna dela

Mansarda nima svojih temeljev, zato med temelje uvrščam pripravljalna dela, za katera je treba poskrbeti pred začetkom gradnje. Investitor mora narediti domačo nalogo, to je besedni in številčni opis mansardnega stanovanja, kakršno si želi. V pripravljalna dela je priporočljivo vključiti vse člane družine in vsakemu dodeliti jasno določeno obveznost.

V ta sklop spadajo tudi finančna konstrukcija gradnje, iskanje izvajalcev, postopki odločanja in kar je še takih mehkih opravil. Priprave naj predstavljajo 80 odstotkov porabljenega časa, da bo potem izvedba stekla kot po ma­slu. Od strokovnjakov je prvi na vrsti energetski svetovalec, sledi arhitekt, ki skupaj z drugimi projektanti naredi projekt za gradbeno dovoljenje.

Streha

Pri mansardi je streha – deloma ali v celoti – tudi strop stanovanja. Pogosto se pozabi, da nas od zunanje atmosfere loči le od 50 do 60 cm debela konstrukcija. Razlika med notranjo bivalno in zunanjo temperaturo je lahko tudi do 100 stopinj Celzija. Zato morajo biti vse plasti stropne konstrukcije brez napak. To pomeni: zaporedje plasti, tehnične karakteristike materialov in seveda vsi stiki.

Prav pri stikih opažamo najpogostejše in najbolj usodne napake. Pri toplotni izolaciji so to predvsem stiki strešne in fasadne izolacije pri kapni legi in v obeh konicah. Rezervna kritina praviloma zagotavlja dobro vodotesnost, zelo velike napake se delajo pri stikih parne ovire z zidom in drugimi elementi ostrešja. Da mora biti stik 100-odstotno zrakotesen, je jasno samo najboljšim. Drugi se tolažijo s ponarodelo floskulo, da mora hiša »dihati«.

Ogrevanje in pregrevanje

Podstrešno stanovanje se pogosto pregreva, saj je del strehe vedno osončen. Najpogosteje se ogrevanje prostorov in sanitarne vode priključi na obstoječo ogrevalno napravo celotne hiše. Če je zastarela, jo je treba zamenjati in preveriti potrebno moč. Obstajajo tudi delne ali celovite rešitve, saj recimo lahko podstrešno stanovanje (d)ogrevamo s toplozračnim kaminom, IR-paneli ali klimatsko napravo. Ta je idealna prav za mansarde, saj poleti ohlaja prostore, pozimi pa jih (d)ogreva.

PREBERITE ŠE: MANSARDE: DOVOLJ OKEN NA PRAVIH MESTIH

Svetloba

Naravna svetloba je pogoj kakovostnega bivanja. Mansarde so se nekoč tradicionalno osvetljevale s frčadami, v novejšem času pa s strešnimi okni. To je za osvetljevanje dobra rešitev, ni pa edina. Poleg omenjenih frčad različnih oblik in izvedb lahko naravno svetlobo dobimo tudi skozi navadna okna, vgrajena v čelni ali celo parapetni zid pod kapno lego. Tudi zimski vrt ali svetlobni jašek je lahko dobra rešitev, ki nam omogoča celo izdelavo mini terase.

Toplotni mostovi

Toplotni most definiramo kot lokalno omejeno mesto na obodnih površinah zgradb, na katerem je toplotni tok s toplejše proti hlad­nejši strani povečan. Toplotni mostovi so dobro vidni s termokamero, na strehi nam jih odkrije neenakomerno topljenje snega, v stanovanjih pa plesen.

Krivdo za njihov nastanek lahko iščemo v štirikotniku med projektantom, izvajalcem, nadzornikom in lastnikom. Projektanti premalo časa posvetijo detajlom, ker jim zmanjka časa zaradi skrbi za videz hiše in za to, da bi zadostili predpisom. Pogosto se zgodi, da so izvajalcem detajli španska vas, držijo se načela, po katerem zidarjevo napako pokrije omet. Podobno velja za nadzornike. Lastniki pa slepo verjamejo, da vsi navedeni – ki jim navsezadnje plačajo – obvladajo svoje delo. Nekateri ga res, nekateri pa ne. To sicer lahko hitro preverimo, ko jih povprašamo, kako se bodo lotili občutljivih detajlov na ovoju in inštalacijah.

Prezračevanje

Ta nasvet bo najkrajši. Zaprosite izbranega izvajalca, da vam v načrt izdelave mansarde vriše celotno inštalacijo centralnega prezračevanja z rekuperacijo. Potem naj ta sistem tudi vgradi.

PREBERITE ŠE: 10 NAJLEPŠIH MANSARD

Zvok

Z zvokom v bivalnih prostorih se nihče resno ne ukvarja. V mislih imam predvsem prehajanje zvoka znotraj stanovanja ter prehajanje iz okolice v stanovanje ali v obratno smer. Malo bolje je na področju akustike, pa še to bolj po načelu, da nas po vselitvi odmev ne moti več pretirano.

Zvočni mostovi so med gradnjo preprosto rešljivi, po vselitvi pa jih je težko, včasih tudi nemogoče odpraviti. V vsakem primeru pa je odprava po vselitvi povezana z nepotrebnim živciranjem in stroški.

Izraz »toplotna izolacija zvoka« bi lahko označili kot bistroumni nesmisel, ker pa zvok najpogosteje osamimo prav s toplotnoizolacijskimi materiali, kar dobro opisuje dejstva. V takih primerih dobi toplotna izolacija – tudi ali samo – vlogo zvočne izolacije. Zaščita pred zunanjim in notranjim zvokom je izjemno pomembna, saj neprijetne in moteče zvoke proizvaja naša okolica, prav tako jih proizvajamo sami. Kako problematični so zvočni mostovi, vedo vsi stanovalci večstanovanjskih stavb, ko poslušajo hojo »po glavi« iz gornjega nadstropja, zvoke toaletnih obveznosti z vseh strani ali pa nočne aktivnosti sosedov. Seveda ni nič bolje v individualnih hišah, kjer mladi – ti so najpogosteje na podstrešju – hodijo po glavi staršev. Večkrat sem že izpostavil, da stavbo vedno toplotno izoliramo na obodu (tla, zunanje stene, strop ali streha). Pri zvočni izolaciji pa to naredimo v vsakem prostoru, vedno so to tla in vse inštalacije. Zvočna izolacija je preprosta, tako rekoč brezplačna, le nekaj dobre volje in časa moramo imeti. Predvsem pa moramo imeti dovolj znanja.

Materiali

Danes se podstrešna stanovanja praviloma gradijo na suhomontažni način, saj je zidar­ski zamudnejši zaradi potrebnega sušenja, prav tako je teža večja kot pri montažnem. Strop in predelne stene so praviloma iz mavčnih plošč, tudi tlaki so pogosto montažni. Pri toplotnih izolacijah prevladujeta kamena ali steklena volna. Tudi druge izolacije so mogoče, a se zaradi požarne varnosti redkeje vgrajujejo. Manj pogoste so tudi vpihane toplotne izolacije, kot so celuloza ali lesna vlakna. Sam jih velikokrat priporočam pri gostih in člen­jenih ostrešjih, kakršna najdemo predvsem v zelo starih stavbah. Tam je vpihovanje skoraj edina možnost, da se popolnoma zapolni predvidena prostornina stropa.

Inštalacijska raven

Inštalacijsko raven je v gradbeno prakso prinesla pasivna hiša, bolj natančno, zahteva o zrakotesnosti ovoja. Vsi poznamo parno oviro. To je plast med stropno oblogo in toplotno izolacijo. Njena naloga je dvojna. Preprečuje prehod bivalne vlage iz mansarde v toplotno izolacijo stropa, poleg tega zagotavlja zrakotesnost, kar pomeni, da nam iz notranjosti ne uhaja toplota.

Pogoj za obe vlogi je, da je parna ovira dobro zalepljena na zid ali konstrukcijo ostrešja in da je čim manj preluknjana. Tu nastopi inštalacijska plast, ki je nekaj podobnega kot prezračevani kanal pod strešniki. Praviloma je to 5 cm visok prostor med stropno oblogo in parno oviro. Vsaka napeljava (elektrika, voda, internet, ogrevanje …) tako največ enkrat prebije zrakotesno plast, vsa druga razpeljava pa poteka znotraj zrakotesnega ovoja.

Dva aksioma

Iz opisanega sledi, da ima mansarda vse elemente »navadne« hiše, le da je njihova izdelava bolj zahtevna in kompleksna. Med svetovanjem opozorim na vse opisane nevarnosti, ki so hkrati velike priložnosti. Vsakemu pa na srce položim dva aksioma: ne varčujte pri debelini toplotne izolacije in vgradite prezračevalni sistem z rekuperacijo.