Mansardno stanovanje pod poševno streho zahteva pri projektiranju več razmisleka in nestandardnih rešitev. Njegova prednost je v tem, da je končni ambient ponavadi zares unikaten in ga stanovalci hitro sprejmejo za svojega, se v njem počutijo domače. »Pri prenovi neizkoriščenih podstrešij moramo ponavadi zasnovo prilagoditi številnim ozkim kotičkom in neravnim stropom, ki pa jih ne smemo vzeti kot zlo, temveč priložnost. Če smo pri tem uspešni, stanovanje, kljub temu da so vse površine dodobra izkoriščene in zapolnjene, deluje prostorno in odprto. Prostor teče kontinuirano, vodoravno in vertikalno, prostori so med seboj povezani tudi po višini,« pojasnjujeta arhitekta Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger, ki je tudi predavatelj na Oddelku za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Podstrešje večstanovanjske hiše je bilo po besedah arhitektov pred prenovo brez osnovnih infrastrukturnih elementov, kot so vodovod, elektrika, ogrevanje, streha ni bila izolirana, tlaki niso bili izvedeni, naravna osvetljenost je bila zelo slaba. Nanj so vodile zasilne lesene stopnice, zaradi nizke stojne površine je bila tudi uporabna površina neugodno omejena in za povrhu razdrobljena zaradi številnih podpornih zidov in dveh zidanih dimnikov.
PREBERITE ŠE: Mansarda: V dveh nadstropjih
»Vse podporne zidove smo nadomestili z ustreznim konstrukcijskim sistemom podpor in horizontalnih nosilcev, s čimer smo pridobili čim večje uporabne površine. V ostrešje smo smiselno vgradili nova strešna okna ustreznih dimenzij in tako omogočili dovolj naravne svetlobe v bivalnih prostorih, obstoječe okenske odprtine na fasadah pa smo ohranili. Uredili smo vodovodne, kanalizacijske in električne priključke ter ogrevanje z novo toplovodno kaminsko pečjo na lesne pelete. To smo umestili kar se da na sredino tlorisa, s čimer smo skrajšali razvode tople vode,« sta povedala arhitekta in dodala, da peč ogreva sanitarno vodo v kopalnici in kuhinji ter talni sistem ogrevanja celotnega stanovanja, hkrati pa ima vlogo kamina v dnevnem prostoru. Zasnovali in izdelali so tudi novo stopnišče.
Projekt so zaokrožili s po meri zasnovanim in izdelanim pohištvom, s katerim so želeli tloris čim bolj poenostaviti in do zadnjega kotička izkoristiti uporabno površino. »Mansardo za tri- do štiričlansko družino smo organizirali tako, da je v središču dnevni bivalni prostor, ki obsega kuhinjo z jedilno mizo in tv-kotičkom. S tem smo izkoristili razpoložljivo stojno svetlo višino, ki jo omogočata obstoječi frčadi v strehi,« pravita sogovornika. Sicer pa tloris poleg bivalnega prostora obsega spalnico, večjo otroško sobo in kopalnico, ki so ločene z novimi predelnimi stenami. Spalnica ima vhod s hodnika, do otroške sobe se dostopa iz osrednjega prostora. Otroška soba ima tudi izhod na zunanji balkon. V vseh ločenih prostorih smo dodali po eno strešno okno. »Velikost oken in njihova umestitev sta bili načrtovani tako, da ni bilo treba posegati v nosilno konstrukcijo strehe. Ker lastnika nimata možnosti uporabe drugih servisnih prostorov v hiši, smo posebno pozornost namenili veliko shranjevalnim površinam,« sta še povedala arhitekta.
!!galerija!!
Umirjen interier s črnimi poudarki
Naročnika sta želela preprosto zasnovo, z gladkimi površinami in veliko kotički za shranjevanje, ki naj ne bi preveč zapolnili stanovanja. To naj bi delovalo pospravljeno in urejeno. V interierju pa sta si zamislila tudi črno barvo. »Sprva sta si želela vse pohištvo v črnem, kar smo odsvetovali, saj bi zelo pomanjšalo prostor. Kompromisno smo izbrali prijeten siv odtenek, ki lepo povezuje naravno barvo lesa in pohištvene poudarke v črnem,« pravita Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger ter dodajata, da je bila med željami naročnikov tudi velika in funkcionalna kuhinja, ki je enostavna za uporabo in v kateri je mogoče gostiti več gostov, saj je v družini profesionalni kuhar.
»Da bi mansardo karseda poenotili in pozornost usmerili stran od nepravilnosti oblik prostorov, je novo pohištvo zasnovano tako, da deluje kot enotna poteza oz. 'kača', ki obiskovalca od vhoda pripelje v dnevni bivalni prostor. V njej je vključena večina shranjevalnih površin, kuhinjski niz in vhoda v obe spalnici ter kaminska peč na lesne pelete. Ta pohištvena kača variira v višini, s čimer se prilagaja naklonu strešine. Elegantna siva barva in črni ročaji so stalnica v obdelavi, vmes pa jo prekinejo še črn kuhinjski pult in velika odprtina kamina, prav tako v črni barvi. Tako smo poskušali sicer zelo razgiban obstoječi prostor mansarde umiriti,« pojasnjujeta arhitekta zasnovo interierja in izbor barv.
PREBERITE ŠE: Med krošnjami dreves
Za izvedbo je bila najzahtevnejša kuhinja, in sicer zaradi nizkega stropa. V mansardnih stanovanjih se po izkušnjah sogovornikov pogosto zaplete z umestitvijo kuhinjske nape. V tem primeru so umestili potopno napo, ki je skrita v kuhinjskem pultu in je neodvisna od stropnih poševnin. Kadar ni dovolj prostora za dolg kuhinjski niz, pa svetujejo, da se zasnuje nekoliko globlji pult. V mansardi so se odločili za globino 80 cm, s čimer so pridobili dodatnih 20 cm delovne površine, ki je uporabna za odlaganje pripomočkov, umestitev polic ...
Vidni leseni tramovi
Mansardnim stanovanjem pogosto dajejo pečat vidni leseni tramovi. »Zaradi minimalno oblikovanega in izbranega pohištva – udobna zofa, preprosta jedilna miza, še celo svetila se trudijo ostati anonimna – mogočna lesena strešna konstrukcija skupaj z geometrijo stropa v nas prebuja vprašanja o statiki, obrti, staranju. Z leti les lepo potemni, lesne žile pa postanejo očarljivejše,« odgovarjata na vprašanje, kakšen učinek imajo tramovi. V opisani mansardi so jih dodatno poudarili tako, da so nanje nevidno umestili splošno osvetlitev. Luči svetijo navzgor v poševen strop, zaradi česar deluje stanovanje bolj zračno.
Domiselno in funkcionalno zasnovano pohištvo, ki je izdelano po meri, lahko v prostorih nepravilnih oblik in poševnih stropov prinese veliko večjo uporabno vrednost kot pa tipski kosi pohištva s slabšim izkoristkom prostora. »Za uspešno izvedbo take zasnove in vseh avtorskih detajlov je zelo pomembno sodelovanje med projektanti arhitekti in izvajalcem mizarjem. Ponavadi se je treba tudi več usklajevati z izvajalci. Detajli, ki so minimalni in jih na koncu skoraj ni opaziti, zahtevajo od projektanta največ razmisleka in pozornosti,« še poudarjata arhitekta.
PREBERITE ŠE: Sanjali so o hiši za petčlansko družino in nastalo je ...