Največ napak pri gradnji je pričakovati pri obnovi. Bolj ali manj prijateljski odnosi s sosedi, nedorečene odločitve o posameznih ukrepih znotraj družine, pomanjkljivo znanje in nejasne informacije, navijaštvo izvajalcev ali trgovcev za prav »tisto«, splošna strokovna podhranjenost, varčevanje, slepo zaupanje, plačevanje brez računov in pogodb, obnova brez načrta in brez sodobnega prezračevalnega sistema, pa še kaj bi se našlo.
Navajamo ključne napake, na katere naj bo investitor pri obnovi še posebej pozoren. Rešitev zanje je v realnem življenju vedno več, najustreznejšo poiščemo v procesu svetovanja, da je pisana na kožo lastniku in stavbi.
Največje in najbolj kritične napake se zgodijo v pripravah na obnovo. Praviloma se k obnovi pristopa površno, vsekakor ne dovolj poglobljeno in premišljeno. Strokovna pomoč arhitekta in energetskega svetovalca se marsikomu zdi nepotrebna, čeprav sta to edina strokovnjaka, ki razumeta celotno stavbo. Raje se slepo zaupa izvajalcem ali trgovcem.
Pri obnovi vedno začnemo s temelji, h katerim vključujemo ves obtemeljni prostor zunaj in znotraj stavbe. Nekatere stare stavbe so celo brez temeljev, novejše imajo pasovne temelje, najnovejše pa temeljno ploščo, ki v celoti reši dva največja problema. To sta hidroizolacija in toplotna izolacija. S prvo se zaščitimo pred zunanjo vodo, z drugo preprečimo kondenzacijo notranje bivalne vlage in nastanek plesni. Sestavna dela obnove sta tudi drenaža in odvajanje deževnice.
Stiki s toplotno izolacijo strehe in temeljev so najbolj pogoste in najlažje rešljive težave. Posebno pozorni smo pri vseh betonskih elementih, ki pridejo na fasado. Najbolj se zaplete pri »sendvič zidu«, kjer se betonska plošča, balkon ali celo venec »potegnejo« do zunanje stene. Kot napako lahko označimo tudi vsako debelino toplotne izolacije pod 20 cm. Izoliramo tudi betonske stebre, mesta okrog roletnih in elektroomaric ter razne betonske ali zidane okraske na fasadi. Če zunaj ne moremo ali smemo izolirati, lahko zunanje stene stavbe toplotno izoliramo z notranje strani.
Nova okna so energetsko zelo dobra, težave nastopijo pri slabi in nepopolni vgradnji, predvsem pa pri obdelavi zunanjega obokenskega prostora. Pri obnovi so kritični predvsem špalete ter način vgradnje senčil in zunanje okenske poličke. V hrupnem zunanjem okolju izberemo protihrupna stekla.
Obilo težav lahko pričakujemo pri izdelavi mansardnega stanovanja, ko streha postane sestavni del stropa. Problematični so stiki strešne in fasadne izolacije, detajli okrog strešnih oken ali frčad, pri prebojih strehe za dimnik ali zračnike ... Pri strehi ne varčujemo z debelino izolacije, predvsem pa natančno naredimo vse potrebne plasti strešne konstrukcije, s parno oviro vred.
Pri menjavi obstoječih tlakov smo pozorni na višine, debeline različnih plasti, tudi na material in predvsem detajle. Sem spada tudi zvočna izolacija, s katero se v praksi nihče ne ukvarja.
Ogrevalni sistem je kot veriga, katere moč določa najšibkejši člen. Tako pri ogrevanju izberemo optimalno moč ogrevalne naprave, ki je zaradi nove toplotne izolacije stavbnega ovoja lahko krepko manjša kot prej. Ogrevalni sistem dejansko sestavljamo kot lego kocke, saj lahko zamenjamo samo ogrevalno napravo, samo ogrevala, samo avtomatiko ali vse skupaj.