Prva pasivna lesena večstanovanjska hiša

Celotna konstrukcija, z medetažnimi ploščami vred, bo iz smrekovih lepljencev, postavljena pa po sistemu skeletne gradnje. Večina vgrajenih materialov bo naravnih, nekaj jih bo tudi umetnega izvora, saj se temu pri tako velikem objektu – 500 kvadratnih metrov, od tega je 470 kvadratnih metrov neto bivalne površine – žal ne moremo izogniti, pravi Aleš Ajlec iz podjetja Ekoseze, ki je investitor. V vsaki od treh etaž (pritličje, nadstropje, mansarda) bosta dve stanovanji, v kleti pa še podzemna garaža z dvanajstimi parkirnimi mesti, kolesarnico, šestimi shrambami in kotlovnico.

Kupci stanovanj bodo pri Eko skladu lahko pridobili po 250 evrov nepovratnih sredstev za kvadratni meter neto bivalne površine. Izračunana raba energije po metodi PHPP, s katero projektanti preverjajo pravilnost svojih odločitev pri zasnovi objekta že med samim projektiranjem, posamezni izračuni pa so hkrati del postopka za pridobitev certifikata za pasivno gradnjo, je namreč 14,9 kWh na kvadratni meter stanovanjske površine. Vila eKoseze, kakor so jo poimenovali, bo torej pasivna, kar je prvi pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada za večstanovanjsko stavbo. Drugi je vgradnja oken s toplotnimi karakteristikami, ki izpolnujejo zahteve pasivne gradnje, tretji prezračevanje in četrti ogrevanje z obnovljivim virom energije, vse naštete pogoje pa objekt izpolnjuje oziroma jih bo, ko bo zgrajen, pravi Aleš Ajlec.

Toplozračno ogrevanje in hlajenje

Ker je pod parcelo podtalnica, so sprva razmišljali o toplotni črpalki voda/voda, vendar bi za njeno izkoriščanje potrebovali soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), saj je parcela na vodovarstvenem območju. Pridobivanje soglasja bi lahko začetek gradnje zavleklo za leto ali več, to pa investitorju ni bilo v interesu. Poleg tega, doda sogovornik, so pri pasivnem objektu prihranki s toplotno črpalko voda/voda tako majhni, da se naložba ne splača.

Za ogrevanje in hlajenje vseh šestih stanovanj so zato izbrali sistem toplozračnega ogrevanja s prisilnim prezračevanjem v povezavi s toplotno črpalko zrak/voda. Ta bo s 1500-litrskim zalogovnikom in dvema bojlerjema po 750 litrov brez težav zadostila vsem potrebam po toploti in topli vodi, je prepričan Ajlec. Pomislili so sicer, da bi na streho namestili tudi sprejemnike sončne energije za pripravo tople sanitarne vode, vendar bi bilo to težko izvedljivo, ker streha nima primerne oblike, poleg tega so izračuni pokazali, da bo toplotna črpalka povsem dovolj.

Ogrevanje in prezračevanje ne bosta vključena v sistem pametnih inštalacij, v katerega bosta sicer povezana razsvetljava in senčenje. Pod stropom v kopalnici vsakega stanovanja bo vgrajena naprava, ki bo dovajala toplo vodo in vlago v sistem prezračevanja, pojasni Ajlec. V kopalnici bo tudi rekuperator, nameščen nad mestom, kjer je predviden pralni stroj, in bo viden ter lahko dostopen, tako da dostop pri servisu ali menjavi filtra ne bo oviran. Cevi iz rekuperatorja so speljane v spuščenih stropih, v stanovanjih v pritličju, ki imata mrzla tla proti neogrevanim kletnim prostorom oziroma podzemni garaži, pa sta predvidena še po dva vpihovalca toplega zraka v tleh.

Naravno prezračevana garaža

Temeljna plošča je toplotno izolirana z obeh strani – na zgornji je 15 centimetrov ekstrudiranega polistirena, na spodnji proti neogrevanim kletnim prostorom z garažo pa 20 centimetrov. Pri tem lahko omenimo, da so zaradi majhnih odmikov kletnih prostorov od meja sosednjih parcel (tudi manj kot 40 centimetrov) pred začetkom gradbenih del iskali sistem varovanja gradbene jame, ki bi omogočal izvedbo brez posegov na sosednja zemljišča. V poštev je prišla le izvedba tako imenovane berlinske stene: v tla so uvrtali šestmetrske jeklene profile in jih zalagali s smrekovimi plohi. (Več o tem si lahko preberete in pogledate na naši spletni strani.)

Kletni prostori z garažo bodo naravno prezračevani in povezani s stopniščem ter dvigalom, zato stopniščni del ne bo zrakotesen. Bodo pa seveda zrakotesna stanovanja. Zagotoviti ustrezno zrakotesnost in s tem zahtevano pretočnost zraka bo kar zahteven zalogaj, pravi Ajlec, saj gre za majhne volumne. Test zrakotesnosti bodo namreč opravili za vsako stanovanje posebej. Če bi želeli delati za vse hkrati, bi to lahko storili samo v fazi, ko bi bila že vgrajena vhodna vrata v vsakem stanovanju, med stanovanji pa bi morali pustiti odprtine za pretok zraka. Zrakotesnost pa je po besedah Aleša Ajleca priporočljivo preverjati v različnih fazah gradnje.

Lesene tudi medetažne plošče

Konstrukcija večstanovanjskega objekta bo v celoti iz lesa, lesene bodo tudi medetaž­ne plošče. Na njih bodo izdelali posebne hitrosušeče estrihe, za katere so se odločili zato, ker jih pred vgradnjo parketa ali katere druge zaključne talne obloge ni treba zapirati z zaporo, saj nase ne vežejo vlage, pove sogovornik.

Zunanje stene bodo izolirane s kameno volno. Investitor jo je izbral zato, ker za celulozno izolacijo ni dovolj prostora. Zaradi že omenjenih majhnih odmikov od sosednjih parcel je namreč pomemben vsak centimeter, ki ga pridobimo s tanjšimi stenami. Te bodo tako debele 36 centimetrov, pri čemer bo skupna debelina izolacije 30 centimetrov. Če pogledamo zgradbo zunanje stene od znotraj navzven, si plasti sledijo takole: dvojna mavčnokartonska obloga (2,5 cm), podkonstrukcija (6 cm), kamena volna (6 cm), OSB-plošča (1,5 cm), osnovna lesena konstrukcija (16 cm) s toplotno izolacijo (tudi 16 cm), plošča farmacell (1,5 cm) in toplotna izolacija (8 cm) ter omet.

Toplotna izolacija, prav tako kamena volna, je vgrajena tudi v notranjih stenah med stanovanji, katerih skupna debelina je 27 centimetrov, od tega je 22 centimetrov toplotne izolacije. Dobrih šest centimetrov tanjše so notranje stene v stanovanjih s petimi centimetri kamene volne.

Pod streho bodo vgradili 35 centimetrov toplotne izolacije, s čim jo bodo prekrili, pa še razmišljajo. Najverjetneje se bodo odločili za posebno gumo, ki je primerna za vse naklone, odporna proti ultravijoličnim žarkom in dobro prenaša tako visoke kot nizke temperature, pove sogovornik.

Kako bo potekala postavitev lesene konstrukcije za prvi pasivni večstanovanjski objekt pri nas, bomo v tiskani izdaji priloge Deloindom preverili konec avgusta, gradnjo pa bomo podrobneje, tudi z videoprispevki, ves čas spremljali na naši spletni strani. Prvega si lahko ogledate v članku z naslovom VIDEO: Vila eKoseze - izkop jame in berlinska stena.