Sejem MOS 2012: Ideje, priložnosti, sodelovanje

Na 45. MOS bodo sodelovali 1604 razstav­ljavci iz 34 držav, ki bodo svoje izdelke in storitve predstavljali v 16 sejemskih dvoranah in na zunanjih površinah celjskega sejmišča. Organizator, družba Celjski sejem, je letos poskrbel za novo programsko razporeditev – s tematskim združevanjem glede na dejavnost so se odzvali na pobude tako obiskovalcev kot razstavljavcev, ki so si želeli preglednejše in do vseh sodelujočih prijaznejše prireditve, pravi Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe. Prepričana je, da bodo obiskovalci dobro sprejeli spremembe tako na razstavnem kot na bolj zabavnem delu prireditve. Lotili so se jih premišljeno, zahtevale so precej usklajevanja s samimi razstavljavci, privabile pa naj bi vsaj toliko ali še več obiskovalcev kot lani, ko si je sejemsko ponudbo in spremljajoče prireditve ogledalo 137.158 ljudi, od tega več kot desetina iz tujine (največ iz Hrvaške, Italije in Avstrije). Večina razstavljavcev je po njenih besedah z novo programsko razporeditvijo zadovoljna. Spodbudila jih je tudi k povečanju razstavnih površin, saj se bodo predstavili neposredno ob večini svoje konkurence. Sicer pa jim je organizator letos prisluhnil še na enem področju – na njihovo pobudo so sejem skrajšali za en dan, kar pomeni, da bo 45. MOS trajal sedem dni, in ne osem kot v preteklih letih.

Zlasti razstavljavcem in strokovni javnosti je namenjena še ena novost. Otvoritveni slovesnosti, ki bo v sredo ob 10. uri bo namreč sledil strokovni dogodek, vrh malega in srednjega gospodarstva, na katerem bo na vprašanja razstavljavcev odgovarjal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.

Pestra mednarodna udeležba

V družbi Celjski sejem so zelo zadovoljni z mednarodno udeležbo. Obeta se namreč devet skupinskih predstavitev držav, od tega se bo šest držav (Češka, Gruzija, Indonezija, Madžarska, Poljska in Tajska) na sejmu organizirano predstavilo prvič. Kakor pravijo njihovi predstavniki, v Sloveniji vidijo potencial za gospodarsko sodelovanje, poleg tega je naša država dobra odskočna deska za regijo.

Poleg številnih mednarodnih poslovnih srečanj in predstavitev gospodarstev tujih držav bodo tako na sejmu pripravili posebne dneve Češke, Gruzije, Indije, Tajske in Vojvodine. Prizadevanja za mednarodno gospodarsko sodelovanje bo zaokrožil dan gospodarske diplomacije (petek, 14. septembra), ki ga Celjski sejem pripravlja v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve. Storitve gospodarske diplomacije za podjetja bo predstavil minister Karl Erjavec s sodelavci, še pomembnejše pa je neposredno srečanje naših podjetij s predstavniki veleposlaništev, akreditiranih za Slovenijo. V Celjskem sejmu pričakujejo, da se bodo dogodka udeležili predstavniki več kot 30 različnih tujih držav, v katerih slovenska podjetja vidijo priložnost za gospodarsko sodelovanje.

Znova v ospredju energijska učinkovitost

Sejemsko dogajanje v Celju bosta tudi letos pomembno sooblikovala učinkovita raba energije in potencial izkoriščanja obnovljivih virov energije. MOS bo tako ponudil celovit pregled ponudbe izdelkov, storitev in finančnih spodbud za izkoriščanje obnov­ljivih virov energije ter energijsko učinkovitost na vseh ravneh življenja v industriji, javnem sektorju in gospodinjstvih. Za tiste, ki bodo na sejmu iskali odgovore na vprašanja, povezana z nizkoenergijsko in pasivno gradnjo ter energijsko obnovo obstoječih hiš, bo dobro poskrbljeno, obljublja organizator. Tako kot prejšnja leta jim bodo v svetovalnem kotičku v dvorani L vse dni brezplačno na voljo strokovnjaki energetske svetovalne mreže Ensvet, razstavljavci pa bodo vsak dan med 10. in 16. uro pripravili okrogle mize in predavanja na temo kakovostne energijske prenove stavb.

Tako se bodo v četrtek, drugi dan sejma, v galeriji v dvorani K zvrstila predavanja o arhitekturi nizkoenergijskih in pasivnih hiš, o izzivih inovativnosti in trajnostnega razvoja, sledila bo okrogla miza o lesu in na koncu predstavitev primerov dobre prakse uporabe sodobnih materialov pri nizko­energijski gradnji. Program strokovnih izo­braževanj bodo pripravila podjetja Roltek, Mik, Soltec in Šolski center Velenje.

Podjetje AJM bo v četrtek na svojem razstavnem prostoru v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in podjetjema Fibran nord ter Jub med drugim predstavilo skoraj ničenergijsko hišo od temeljev do strehe, stavbno pohištvo, zimske vrtove za pasivne in skoraj ničenergijske hiše ter fasade.

V petek bo v galeriji dvorane K med drugim potekalo predavanje o celoviti energijski sanaciji stavb, v soboto dopoldne predstavitev montaže stavbnega pohištva po smernicah RAL in ekomontaže, popoldne pa bo na vrsti predavanje o energijskih prihrankih z uporabo zunanjih senčil na motorni pogon.

O prihodnosti podjetništva

Pozitivni odzivi na srečanje županov, ki so ga lani pripravili prvič, so organizatorja in Mestno občino Celje spodbudili, da srečanje ponovijo. Razlog je preprost – prav na lokalni ravni se namreč oblikujejo razmere za razvoj podjetništva, ki na drugi strani zagotavlja razvoj celotne skupnosti. Župani in drugi predstavniki občin se bodo letos dotak­nili novih modelov financiranja evropskih projektov občin. Dejstvo je, da finančna kriza občinam ni prizanesla in močno vpliva na sposobnost zagotavljanja sredstev za investicijske projekte, sofinancirane iz skladov Evropske unije. Med drugim bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, kako v Sloveniji spodbuditi uresničevanje projektov v obliki javno-zasebnih partnerstev s sofinanciranjem iz evropskih sredstev. Medtem ko je javno-zasebno partnerstvo v Uniji prevladujoča usmeritev, pri nas nikakor ne zaživi.

Podjetni talenti, drugič

Med razstavljavci bodo tudi trije mladi inovativni podjetniki, Mosovi podjetni talenti, ki so na drugem razpisu Celjskega sejma za inovativne mlade podjetnike prepričali strokovno komisijo. Brezplačno predstavitev na sejmu in paket storitev partnerjev razpisa v skupni vrednosti 4000 evrov so dobili Aleš Bizjak (Sieco, proizvodnja solarnih sistemov iz Celja), Alen Veren (Fura iz Dobrovnika) in Jaka Marolt (Icarus Slovenija z Gomilskega).

Aleš Bizjak si je nagrado po mnenju strokovne komisije prislužil za razvoj barvnega hibridnega sončnega kolektorja. Izdelek je kombinacija zračnega kolektorja z vgrajenimi fotovoltaičnimi celicami v barvnem tonu. Po besedah mladega podjetnika je namenjen ogrevanju zraka v hladnih, a sončnih zimskih dneh, razvlaževanju vlažnih prostorov ali prezračevanju. Na spodnji strani kolektorja je odprtina, skozi katero vstopa zunanji zrak in se na aluminijastih absorberjih segreva. Segreti zrak ventilator vpiha skozi odprtino v prostor, fotovoltaične celice pa proizvajajo električno energijo za pogon ventilatorja in regulacije, tako da zračni kolektor deluje samozadostno.

Alen Veren je komisijo prepričal s polnilno postajo za brezplačno zamenjavo baterij pri ekokolesih, s katero želijo v podjetju zagotoviti energijsko preskrbo za uporabnike elekt­ričnih koles (ekoles) Fura ter jim omogočiti brezplačno zamenjavo prazne baterije za polno na polnilni postaji. Cilj je vzpostaviti sistem polnilnih postaj po večjih mestih v Sloveniji in širše. Takšno polnjenje ekolesa uporabniku ne vzame veliko časa, saj preprosto zamenja prazno baterijo s polno, ki se je napolnila na običajnem električnem omrežju. Izdelek je rezultat razvoja na področju ekologije in trajnostne mobilnosti in ga je mogoče uporabiti tudi pri drugih vozilih na električni pogon.

Jaka Marolt je komisijo prepričal s projektom izdelave visokokakovost­nih lesnih izdelkov. Podjetje Icarus Slovenija je idejni projekt dveh mladih podjetnikov, ki stavita na potencial slovenskega gozda. Naš namen je, pravi Marolt, izkoristiti bližino kakovostnega lesa in s kvalificirano domačo delovno silo zagotoviti visokokakovostno ponudbo izdelkov in polizdelkov, narejenih iz najboljšega lesa. Njihove stranke bi lahko bili slovenska podjetja in posamezniki, ki potrebujejo takšne lesne izdelke po naročilu, merijo pa tudi na tujino. Podjetje namerava na trgu nastopiti s široko ponudbo, od notranje opreme letal do notranje opreme jadrnic ter različnih dodatkov za avtomobile.

Spomnimo, lani so na razpisu zmagali Erika Drobnič z večfunkcijskim otroškim pohištvom, Janez Rihter z optičnimi sistemi za osvetljevanje in razsvetljavo ter podjet­je Dvojni priklic z metodo in postopkom za povečanje priklica oglasnega sporočila DoubleRecall.

Dvorana doživetij za vse generacije

V dvorani A bodo na svoj račun prišli tako najmlajši obiskovalci kot zrelejša generacija. Prvi se bodo lahko zabavali v družbi sejemskega Zelenega zajca, uživali na napihljivih igralih, v različnih športnih in multimedijskih doživetjih ter pokusili domače jedi, ki jih bodo v okviru projekta Domača kuhna pa to pripravili malo starejši otroci in mladi. Zrelejši generaciji so namenjene predstavitve različnih nacionalnih projektov za spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja. Med drugimi se bodo predstavili Svit (državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju), Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije (strokovno medicinsko osebje bo obiskovalcem vsak dan med 10. in 12. ter 15. in 17. uro na voljo za merjenje holesterola, tlaka in obsega pasu), Območno društvo bolnikov z osteoporozo Celje bo v soboto, 15. septembra, poskrbelo za meritve mineralne kostne gostote, predstavniki Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije pa bodo izvajali meritve zmogljivosti pljuč.

---

Preizkusite električno vozilo

Na adrenalinskem poligonu bodo lahko obiskovalci preizkusili električno vozilo, naredili krog ali dva z mini gokartom in si od blizu ogledali dirkalnik študentov mariborske univerze, ki je pred kratkim blestel na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Konec tedna si bo mogoče ogledati adrenalinske podvige enega najboljših mladih »stunt« voznikov na svetu – Rok Bagoroš bo namreč na poligonu izvajal akrobacije na tleh in v zraku s svojim novim motorjem, člani freestyle skupine FMX Airmada pa z motorjem za motokros in s štirikolesnikom. Vse dni sejma bodo predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje s posebnimi očali izvajali simulacijo različnih stopenj alkoholiziranosti in prisotnost psihoaktivnih substanc v organizmu.

Pestra zgodovina sejmov v Celju

Knežje mesto se lahko pohvali z bogato sejemsko tradicijo. Prva sodobna sejemska prireditev je tu potekala že oktobra 1863, mejnik v sejemski zgodovini mesta pa je bila prva obrtna razstava leta 1922, na kateri je sodelovalo 167 razstavljavcev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih območij, obiskalo pa jo je 25.000 ljudi. V ljubljanskem časniku Jutro so takrat zapisali, da gre za razstavo, kakršne v Dravski banovini še ni bilo. Leta 1967 so na stadionu Atletskega društva Kladivar organizirali prvi sejem obrti, ki so mu nato sledile vsakoletne obrtniške razstave. Z dograditvijo rekreacijskega centra Golovec je obrtni sejem dobil stalno lokacijo, sejemska dejavnost se je razširila, sejem pa je začel utrjevati svojo vlogo osrednje slovenske predstavitve obrti in podjetništva. Septembra 1988 je dobil novo ime in logotip MOS, ki je zdaj ena najbolj prepoznavnih sejemskih blagovnih znamk, pravijo v družbi Celjski sejem.