Streha, mojstrova podoba

Prenova strehe je priložnost, da nam mojstri znova pregledajo streho s vidika gradbene fizike, mi pa lahko na podlagi njihovih ugotovitev premislimo, kaj vse bi še lahko naredili oziroma izboljšali – ali bi denimo dvignili streho, jo dodatno izolirali, uredili bivalno podstrešje, vgradili strešna okna, frčade ... »Na hišo moramo gledati kot na gradbenofizikalni sistem. Enako velja za streho – gledati moramo na sistem kot celoto, ne samo kritino,« opozarja Matjaž Jurkovič, regionalni direktor podjetja Ahi roofing iz Ljubljane. Zgolj menjava kritine namreč ne reši težav, ki smo jih imeli s staro kritino. Na podlagi njegovih izkušenj so ljudje zdaj veliko bolj pozorni na to, kaj izbirajo. »Ko kupujejo kritino za novo hišo, pogosto zaradi velikosti investicije gledajo predvsem na denar, kar je po eni strani razumljivo. Ko pa se odločajo za prenovo, razmišljajo bolj dolgoročno. Poleg funkcionalnosti in trajnosti same kritine oziroma strehe so vedno bolj pozorni tudi na estetiko.«

Staro dol, novo gor

Videz strehe je bilo eno odločilnih meril pri družini Toplišek iz Grosupljega, kjer so krovci pred dobrim tednom s strehe hiše odstranili staro azbestno kritino in položili novo, pločevinasto. Kakor pravi Janez Toplišek, so o novi strehi razmišljali že leto ali dve: »Stara kritina nam še ni povzročala težav, nikjer ni zamakalo, salonitke niso bile poškodovane, dejstvo pa je, da je bila po dvajsetih letih potrebna popravila. Poleg tega nam ni bil všeč videz strehe. Ko smo izbirali med kritinami različnih proizvajalcev na našem trgu, smo najprej gledali na estetiko, šele potem na vse drugo. Na koncu smo izbrali tako, ki se nam je zdela najlepša.« Po njegovem mnenju je – zanimivo – najpomembnejše, da ti je kritina všeč, šele potem cena, življenjska doba in garancija proizvajalca.

Preden sta se z ženo dokončno odločila, sta si ogledala kar nekaj objektov, prekritih s pločevinasto kritino, ki ju je po videzu najbolj pritegnila. V pogovoru z lastniki sta se prepričala, da so z opravljenim delom zadovoljni, zato sta izbrala istega izvajalca. Kakor pravi Zvone Zalaznik, pooblaščeni izvajalec in inštruktor za kritino Decra in direktor podjetja GP 90 iz Trzina, ki je prevzelo menjavo kritine na hiši v Grosupljem, so dela trajala malo dlje kot običajno, saj niso samo zamenjali kritine, ampak podaljšali napušče, zamenjali žlebove, ki so bili prej skriti pod opažem, poleg tega jim jo je zagodlo tudi vreme, saj je dva dni lilo kot iz škafa. Hiša družine Toplišek je atrijska, podstrešje ni bivalno, je hladno, zato strehe potem, ko so v skladu s predpisi odstranili staro azbestno kritino in jo odpeljali na ljubljansko deponijo, ni bilo treba dodatno izolirati. So pa uredili dodatno izolacijo stropa nad bivalnimi prostori.

Streha mora biti pravilno prezračevana

»Stare strehe praviloma nimajo urejenega prezračevanja, zato je prezračevalni kanal ena prvih stvari, za katere je treba poskrbeti. Prezračevalni kanal namreč preprečuje prvi vdor vročine (ali mraza) skozi strešno kritino. Pod streho naj bi bila enaka temperatura kot zunaj, kar preprečuje kondenziranje, zamrzovanje. Čeprav je nad stropom dodaten sloj izolacije, v nebivalni podstrešni prostor prihaja nekaj toplote, zato je priporočljivo imeti še prezračevalni kanal. Napeli smo torej paroprepustno folijo, uredili prezračevalni kanal, šele potem je prišla na vrsto kritina,« razlaga Zvone Zalaznik.

Paroprepustne folije so različne, izbira za to ali ono vrsto pa nima po besedah Zalaznika nobene zveze z vrsto kritine: »Odločiti se je treba na podlagi kakovosti in testov, torej kakšna je njena nosilnost, paroprepustnost in druge karakteristike. Do letvanja spodnjih slojev je postopek prenove strehe pravzaprav enak za vsako kritino: izolacija, prezračevalni kanal, folija.« Krovci morajo pri polaganju folije paziti, da ne hodijo ravno po njej in je ne pretrgajo. Enakomerno mora biti napeta, da je prezračevalni kanal čim bolj enakomeren oziroma da je pretok zraka skozenj čim bolj nemoten. Posledice poškodovane folije se pokažejo, če kritina pušča, saj voda priteče na folijo, nato pa prenika skozi poškodovano mesto. Na letve jo pritrdijo s sponkami in posebnimi lepilnimi trakovi.

Ker so Topliškovi izbrali lahko kritino, konstrukcije ni bilo treba ojačevati. Sicer pa Zalaznik glede na izkušnje – v tem poslu je že dvajset let – ugotavlja, da so konstrukcije večinoma predimezionirane za lahke kritine.

Pomembna je natančnost pri delu. Ko je vse končano in se pokažejo težave, je treba streho razkriti, če hočemo napako odpraviti, kar pa seveda ni v interesu ne stranke ne krovca. »Vsi detajli, ki so pomembni za pravilno delovanje strehe, so natančno zrisani v katalogih proizvajalcev kritin, tu ni nobenih skrivnosti, treba jih je samo prebrati in dosledno upoštevati. Seveda pa se detajli razlikujejo od kritine do kritine. Naša kritina je denimo pritrjena na letve, vendar je poglobljena, kar pomeni, da je del strešnika niže od letev, zato je način vgrajevanja strešnih oken drugačen kot pri drugih kritinah. Tudi žlote morajo biti vse poglobljene.«

Če menjamo kritino nad bivalnim podstrešjem, je treba najprej pregledati toplotno izolacijo in preveriti, kako je s toplotnimi mostovi. Če ni paroprepustne folije, jo je treba položiti na izolacijo in urediti prezračevalne kanale. Pod izolacijo mora biti praviloma parna ovira, ki prepreči vdor vodne pare iz bivalnih prostorov v izolacijo.

Streha temperaturno bolje deluje

Zdaj večinoma delajo prezračevane strehe. S prezračevano izvedbo strme strehe po besedah Matjaža Jurkoviča dobimo dodaten zdrav prostor, ki zagotovi, da streha temperaturno bolje deluje – poleti bistveno zmanjša vdor toplega zraka v podstreho, zaradi česar so bivalni prostori manj ogreti, pozimi pa preprečuje kondenzacijo vlage pod strešno kritino.

Pravilno izvedena konstrukcija s prezračevalnim slojem tudi podaljšuje življenjsko dobo vgrajenih materialov. Pozimi s segrevanjem notranjih prostorov ustvarimo temperaturno razliko med notranjostjo hiše in okolico; na streho od zunaj deluje nižja temperatura in od znotraj višja. Če bi topel vlažen zrak iz prostorov nenadzorovano v preveliki količini prišel neposredno pod strešno kritino, bi se tam ohladil in vlaga, ki bi se izločila iz njega, bi se nabirala pod strešno kritino – pozimi, ko so temperature pod ničlo, to opazimo kot pojav ledenih sveč v kapnem delu strehe.

»Zato je zelo pomembno, kako naredimo podstrešje. Nad strop, neposredno pred izolacijo, moramo namestiti parno oviro, ki počasi prepušča topel vlažen zrak v sloj izolacije. Dokler niso začeli uporabljati paroprepustne folije, so mojstri delali t. i. dvojno prezračevanje, pri katerem so kot sekundarno kritino uporabili paroneprepustno folijo, nameščeno na letve. Prvi zračni kanal je bil neposredno nad izolacijo, drugi pa med paroneprepustno folijo in kritino. Zdaj nad izolacijo položijo paroprepustno folijo; ta prepušča vlago, ki prehaja skozi izolacijo v prezračevalni sloj. Vlaga se izloči z zunanjim zrakom, ki vstopa v kapu in izstopa v slemenu. Če je streha narejena tako, ni težav,« opozarja Jurkovič.

Vsako prezračevanje ni dobro, odvisno je od objekta, oblike in tipa kritine. Kako pomembno je prezračevanje, Jurkovič ponazori s primerom sanacije bitumenske kritine nad telovadnico: »Prezračevanje je sicer bilo urejeno, ampak očitno nezadostno oziroma slabo. Če so denimo pozimi prezračili telovadnico, so potrebovali ves dan, da so jo znova segreli na želeno temperaturo. Kot izvajalci smo naročili študijo, kakšen prezračevani sloj potrebujemo, kakšna sanacija je potrebna. Rezultat: zdaj zračijo vsak dan, temperatura v telovadnici pa je v pol ure takšna, kot mora biti.«

Nova kritina na staro

Če se odločimo, da stare kritine ne bomo odstranili, ampak novo položili kar čez njo, moramo biti pozorni na nekaj stvari. Kritine, prek katerih lahko brez večjih težav položimo nove strešnike, so denimo bitumenske skodle, valovite kritine ... Pri salonitkah to ne pride v poštev, ker so ekološko sporne. »V praksi bi to sicer lahko naredili, vendar bi s tem problem odstranitve ekološko spornega materiala samo prestavili v prihodnost. Na srečo se ljudje vedno bolj zavedajo ekološke nevarnosti, zato jih odstranjujejo,« pravi Matjaž Jurkovič. Osnovna konstrukcija objekta prenese le določeno težo, zato lahko na staro kritino polagamo le lahke kritine. »Upoštevati je treba, kakšna je stara streha oziroma kako je bila projektirana. Če ima majhen naklon, na njej pa je lahka kritina, bomo seveda izbrali lahko kritino, primerno za takšen naklon. Tako nam ne bo treba ojačevati podkonstrukcije, tudi montaža bo precej lažja.«

Postopek polaganja kritine na kritino je načeloma vedno enak. Najprej je treba pregledati staro kritino in poskrbeti za morebitne poškodbe na njej, saj bo opravljala funkcijo sekundarne kritine. »Na staro kritino mojstri položijo vzdolžne letve, nanje prečne, na to pa kritino z zaključki. Če je stara kritina dobra in bo torej lahko opravljala funkcijo sekundarne kritine, folije ni treba uporabiti. Pomembno je, da tam, kjer montiramo vzdolžne letve, ne naredimo lukenj, skozi katere bi lahko sekundarna kritina zamakala,« razlaga Jurkovič.

Vsaka streha je vredna, da si jo krovec ogleda na kraju samem, če ga stranka pokliče. Navsezadnje gre za velik finančni zalogaj, zato nasveti po telefonu ne pridejo v poštev. Jurkovič opaža, da Slovenci veliko vemo o gradbeništvu, razlog za to je verjetno dejstvo, da veljamo za narod samograditeljev. In ker veliko vemo, znamo tudi postavljati vprašanja, saj bi radi vedeli še več.

Vsaka streha je dobra toliko, kot je dober mojster, ki jo je naredil, je prepričan Matjaž Jurkovič. »Zelo pomembno je, da ljudje krovca izberejo po njegovih referencah, da ne gledajo zgolj na ceno storitve. Najcenejše ni vedno tudi najbolj ugodno. Streha je projekt, ki naj bi zdržal najmanj eno generacijo. Naložba res ni majhna, če pa končno ceno primerjajmo s pričakovanim trajanjem, ugotovimo, da vse skupaj sploh ni tako drago. Še zlasti če nam dodatnih dvesto ali tristo tisočakov prihrani marsikatero težavo.«

 Kdaj je treba na streho?

Življenjska doba kritine se je iztekla – Kritina in z njo streha sta lahko tudi po izteku življenjske dobe še vedno v dobrem stanju. Tudi če še ne kaže očitnih znakov staranja, torej poškodb, pokličimo krovca, da jo pregleda. Prihranili si bomo marsikatero težavo, predvsem pa nepotrebne stroške.

Streha pušča – Skrajni čas je za ukrepanje, saj je zamakanje prav gotovo že povzročilo škodo. Kolikšna je škoda in kaj vse bo treba narediti, nam bo povedal krovec, potem ko si bo natančno ogledal streho.

Urejamo bivalne prostore na podstrešju – Da bi bilo bivanje pod streho čim bolj prijetno, je treba streho najprej dobro izolirati, urediti prezračevanje, morda bo treba prej zamenjati tudi dotrajane dele ostrešja ...

Radi bi lepšo streho – Kaj je lepo in kaj ne, je stvar okusa vsakega posameznika, dejstvo pa je, da na celostno podobo vsakega objekta močno vpliva tudi videz strehe oziroma izbrana strešna kritina.

Kam s starimi salonitkami?

Dotrajane salonitke moramo v skladu s pravilnikom o odlaganju odpadkov, ki vsebujejo azbest, odpeljati na deponijo. Pri odstranjevanju s strehe moramo paziti, da se plošče ne lomijo ali drobijo, saj se pri tem iz njih izločajo očem nevidna, a zdravju nevarna azbestna vlakna. Plošče je treba najprej zmočiti, jih previdno dvigniti in prav tako previdno spustiti s strehe, da se ne zlomijo oziroma poškodujejo. Zložene – bodisi na leseno paleto bodisi na prikolico – je treba oviti s polietilensko folijo in neprepustno zlepiti z lepilnim trakom. Na odlagališče jih lahko odpeljemo sami, lahko pa za to poskrbijo mojstri, ki smo jim zaupali prekrivanje strehe.

Dovoljenja

Če smo se odločili za celovito prenovo strehe, če torej ne bomo zgolj zamenjali strešne kritine, ampak zamenjali tudi ostrešje in pri tem še dvignili streho, bo treba pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. V tem primeru gre namreč za obsežen poseg v funkcionalnost in sam videz objekta, zato zgolj priglasitev del ne zadostuje.

Vrste kritin

Betonski strešniki – Spadajo med težke kritine, z njimi lahko prekrivamo tako strehe z manjšim naklonom kot tudi strme strehe.

Opečni strešniki – Najbolj znan iz te skupine težke kritine je bobrovec, ki ga v zadnjih letih spet pogosteje videvamo na strehah, medtem ko je na Primorskem najbolj razširjen korec.

Vlaknocementne plošče – Lahka kritina, ki je nadomestila včasih zelo razširjene salonitke, ponuja rešitve tudi za najbolj razgibane strehe. Valovite vlaknocementne plošče so primerne za industrijske, gospodarske in stanovanjske objekte; so najpreprostejša rešitev, če smo se odločili, da bomo zamenjali staro salonitno kritino, saj imajo plošče enak profil in dimenzije.

Bitumenska lepenka – Primerna je za prekrivanje streh z majhnim ali zelo velikim naklonom. Še zlasti primerna je za montažne objekte, saj je zelo lahka, za razgibane strehe s strešnimi okni in frčadami, predvsem pa za sanacijo starih poškodovanih streh.

Pločevinasta kritina – Ker je lahka, je primerna za montažne objekte in tudi za prekrivanje starejših ostrešij, ki ne bi prenesla težke kritine. Pločevinasto kritino lahko položimo tudi čez staro kritino; v tem primeru prevzame vlogo sekundarne kritine.

Delo in dom, 7. junij 2006