28. 7. 2020 | Besedilo: Katja Željan | Fotografije: arhiv podjetja Titro bazeni
Bazen nad garažo s panoramskim razgledom na Brda
28. 7. 2020 | Besedilo: Katja Željan | Fotografije: arhiv podjetja Titro bazeni
Bazen postaja čedalje pomembnejša dopolnilna ponudba vseh, ki se ukvarjajo z gostinstvom in oddajo sob. To je spoznala tudi družina Bužinel s Plešivega v Brdih, ki je lani dobila nekaj manj kot trideset kvadratnih metrov velik bazen. A je ta resnično nekaj posebnega: zaradi prostorske omejenosti so se namreč odločili, da ga bodo postavili kar nad garažo, namenjeno traktorjem in kmetijskim strojem. Kljub temu ima prelivni bazen enega najlepših panoramskih razgledov na mehko zaobljene griče slovenskih in italijanskih Brd.
Kakor je znano, se prelivni bazeni dobesedno zlijejo s svojo okolico, saj imajo ob strojnici še poseben kompenzacijski bazen, ki ujame vso vodo, prelito čez rob plavalnega bazena.
Brez gradbene jame, dvignjen na betonske stebre
Bužinelovi so se odločili za bazen z dimenzijami 7 krat 4,2 metra in globino 135 centimetrov. Pri takih merah je površina manjša od 30 kvadratnih metrov. »To je tudi ena od omejitev pri gradnji bazenov, ki jih lahko uporabljajo gostje nastanitvenih objektov. Bazeni s površino, ki je večja od 30 kvadratnih metrov, namreč zahtevajo ogromno dodatne infrastrukture, na primer sobo za prvo pomoč, defibrilator, osebo, ki je usposobljena za dajanje prve pomoči, večje število stranišč, garderob in podobno,« pojasnjuje Valter Pečenko iz podjetja Titro bazeni iz Bilj v Vipavski dolini, ki je poskrbelo za sprotni nadzor izvedenih gradbenih del, projektiranje bazena, tehnično izvedbo in hidroizolacijo.
Ob tem so seveda sledili željam investitorja, da bazen maksimalno izkoristi razpoložljivi prostor. »Projektirati smo ga začeli v začetku preteklega leta, arhitekturni načrti pa so bili pripravljeni že prej. Gradnja se je začela lani marca in se končala z zagonom bazena junija. Postavljen je na terasi, nad garažnimi prostori, kjer je en del namenjen tudi bazenski strojnici in kompenzacijskemu bazenu. Zgrajen je iz betona, zaradi lege nad garažo in teže 45 kubičnih metrov vode pa je bilo treba statično pripraviti dobro zasnovo. Hidroizoliran je z bazensko folijo, armirano, zavarjeno in krojeno na mestu bazena in po njegovi obliki,« poudarja sogovornik.
PREBERITE ŠE: BAZENI: PRAKTIČNI IZKUŠNJI DVEH UPORABNIKOV
Gradbene jame ni bilo, saj je bazen v celoti dvignjen na betonskih stebrih. Za gradbena dela je poskrbela skupina, ki sta jo izbrala investitorja, v podjetju Titro bazeni pa so opravljali sprotni nadzor. »Glede na to, da so bili v projekt vključeni arhitekt, projektant, gradbinec in mi kot izvajalci bazenske tehnike, večjih težav med gradnjo nismo imeli, saj so bili projekti dobro pripravljeni. Ravno to je ključnega pomena, da se načrti pripravijo in uskladijo vnaprej, da ni neželenih presenečenj in zato zastojev pri gradnji,« je prepričan Valter Pečenko.
Bazen je za kopanje primeren od maja do septembra, z ogrevanjem bi po navedbah Katje Bužinel kopalno sezono zagotovo lahko podaljšali od aprila do oktobra. »Načrte za naknadno izvedbo ogrevanja nam je prekrižal koronavirus. Če se bodo stvari umirile, bomo za to poskrbeli že letošnjo jesen, sicer pa prihodnjo sezono,« pravi. Bazen ima namreč predpripravo za ogrevanje z ločeno toplotno črpalko. Te se po besedah Valterja Pečenka tudi sicer največ uporabljajo in so najbolj ekonomične. Montaža in priklopi so enostavni, cena pa je v zadnjih letih precej bolj dosegljiva, kot je bila še pred desetletjem. »Poleg tega so današnje toplotne črpalke po večini izredno tihe, porabijo malo električne energije, večina pa omogoča tako gretje kot hlajenje bazena,« omeni Pečenko.
!!galerija!!
Stroški gradnje in vzdrževanja
Celotna naložba brez gradbenih del je znašala 30.000 evrov, a kakor poudarja Katja Bužinel, jim po natanko letu dni uporabe ni žal, da so zaupali podjetju Titro bazeni, saj vse deluje tako, kot so jim predstavili ob začetku projekta. Pri odločitvi je pretehtalo priporočilo nadzornika, poleg tega jim zelo veliko pomeni, da lokalno podjetje hitro poskrbi za servis, če je potreben, pove sogovornica.
»Treba se je zavedati, da najbolj poceni ne more biti najboljše, in se vprašati, zakaj so pri opremi in izvedbi ponekod ogromne razlike v ceni. A moramo primerjati tisto, kar je primerljivo. Še vedno večina gleda samo končno ceno, ne pa, kaj jim ta cena prinaša,« razmišlja Valter Pečenko.
In kakšni so stroški vzdrževanja in čiščenja? »Za sezonske bazene velja, da je letni strošek sredstev za nego vode med 200 in 400 evri, je pa odvisno od vrste dezinfekcije. Nekatera sredstva so dražja, druga cenejša. Poraba vode je v času sezone med tremi in štirimi kubičnimi metri na mesec. Elektrika v povprečju stane med 50 in 100 evri na mesec. To je odvisno od moči črpalk, časa delovanja in električnega ponudnika (tu ni všteta poraba za ogrevanje, ampak osnovno delovanje bazena). Potem so tu še redni in izredni servisi. Imamo bazene, pri katerih opravimo servis samo na začetku in koncu sezone. Vmes stranke zanje skrbijo same in nas pokličejo po potrebi. Imamo pa tudi veliko strank, pri katerih opravljamo tedenske preventivne preglede,« pojasnjuje Valter Pečenko. Bužinelovi spadajo v prvo skupino, saj imajo vzdrževanje bazena (vključno z doziranjem dezinfekcije in potrebnimi meritvami) urejeno elektronsko, sinovi pa vsak dan zjutraj bazen čistijo z vodnim sesalnikom in pregledajo, ali vse dela, kakor mora.
Za čiščenje je vgrajen zmogljiv filtrirni sistem s peščenim filtrom s kapaciteto polnjenja 350 kilogramov. Za filtrirni medij se uporablja stekleni pesek, za dezinfekcijo vode pa je nameščena avtomatska centrala, ki konstantno meri parametre vode in jih po potrebi uravnava. Dezinfekcijsko sredstvo je tekoči klor, njegovo odmerjanje pa je konstantno v mejah, ki jih določa zakon.
Kako pa je pozimi, kako je bazen zaščiten pred zunanjimi vplivi? »Bazen je napolnjen in v delovanju tudi pozimi. Čeprav ga nihče ne uporablja, že s svojim videzom ponuja čudovit pogled na urejeno teraso Bužinelovih. Tudi sicer je za večino bazenov priporočljivo, da so vse leto napolnjeni z vodo. Ampak večina jih je v hladnih mesecih pokritih z zimskimi pokrivali,« odgovarja Pečenko.
Vloga arhitekta
Najbrž je odveč poudarjati, da gostje Bužinelovih bazen veliko uporabljajo, tik ob njem jim je na voljo tudi vinski bar. »Bazen smo si želeli že veliko prej, a ker smo vinogradniki, vinarji in gostinci, je bilo drugih vlaganj veliko, ta naložba pa je morala počakati. Sinovi so se odločili, da bodo nadgradili najino delo, in ob obnovi ponudbe smo se dokončno odločili tudi za prelivni bazen,« poudarja Katja Bužnel. »Odločitev, kam in kako naj ga postavimo, smo prepustili arhitektu. Predstavil nam je več možnosti, potem pa smo najboljšo izbrali skupaj,« še dodaja.
-----
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Tako boste izbrali najboljšo lubenico