Za preživljanje prostočasnih uric na terasi ali vrtu sta v toplem delu leta dobrodošla senca in prijeten hlad. Ker vsi načini senčenja ne zagotavljajo tudi prijetne atmosfere, pri kateri je občutek hladu povezan s pretokom zraka v zasenčenem ambientu, je pri odločanju o dolgoročni rešitvi treba razmisliti o vseh lastnostih senčil. Poleg pergol, ki služijo za oporo rastlinam z bujnimi listi, jader, ki so v nosilno konstrukcijo vpeta tako, da se ob robovih platna ustvarja zračni tok, zagotavljajo prilagodljiv pretok zraka tudi bioklimatske pergole.

Uravnavajo lahko klimo na prostem in v hiši

Bistven sestavni del bioklimatskih pergol so horizontalne lamele, ki zunanji prostor zasenčijo povsem, ustvarijo delno senco s prilagodljivimi režami svetlobe, s kotom, pod katerim so nagnjene lamele, pa vplivamo tudi na pretok zraka v zasenčenem prostoru. Bioklimatske se imenujejo zato, ker lahko z njimi poleg količine svetlobe in zračnega toka uravnavamo tudi zaščito pred padavinami in vetrom, ključnimi vremenskimi dejavniki, od katerih je odvisna mikroklima v prostoru za počitek. Če je bioklimatska pergola postavljena ob stranico hiše, lahko poleti z zasenčenostjo pomaga ohranjati prijetno notranjo klimo brez pretiranega hlajenja, pozimi, če so lamele odprte, pa omogoča sončne dobitke, s čimer se prostor pasivno ogreva.

Konstrukcija in lamele boklimatskih pegol so večinoma iz prašno barvanega aluminija. Foto: Volkanozgumus/Shutterstock

Konstrukcija bioklimatskih pergol je večinoma iz prašno barvanega aluminija, včasih tudi delno iz nerjavnega jekla, ki sta odporna proti vremenskim vplivom. Aluminijske so prav tako rotirajoče lamele, ki so lahko, če je pergola vpeta ob zunanji zid stanovanjske hiše, postavljene pravokotno nanj ali vzporedno z njim, kar je odvisno predvsem od lege objekta oz. smeri neba. Pri večini ponudnikov je mogoče barvo obojega izbrati z RAL-lestvice, da se izvedba čim bolj prilagodi arhitekturi hiše.

Montaža ob steno ali prosto stoječa pergola

Obstajajo izvedbe manjših bioklimatskih pergol, pri katerih je okvir z lamelami vpet le v zid hiše, torej so brez stebrov, vendar so redke. Pri najpogostejši postavitvi bioklimatske pergole, torej ob stranici hiše, je mogoče izbrati izvedbo z montažo na steno ali prosto stoječo pergolo. Pri prvi podpirata okvir za lamele na eni strani dva stebra, na drugi pa je vpet v zid hiše. Mogoča je tudi izvedba le z enim stebrom, če je pergola v vogalu oziroma jo z dveh strani objemata steni stavbe. Prosto stoječa pergola (s štirimi stebri) pa stoji bodisi ob stranici hiše bodisi kjerkoli na vrtu. Večje dimenzije pergol imajo zaradi statičnih zahtev dodatne stebre. Ti so v prerezu kvadratni in dovolj široki, da so v njihovi notranjosti cevi za odvodnjavanje.

Pergole so lahko opremljenje tudi z senzorji za padavine, svetlobo in veter, ki poskrbijo za samodejno zapiranje oz prilagajanje lamel. Foto: Virrage Images/Shutterstock

Pri odločanju za ponudnika oz. izvajalca bioklimatske pergole je priporočljivo poiskati takšnega, ki pergolo projektira glede na klimatske razmere v kraju (veter, količina padavin) in glede na značilnosti stavbe, ob katero bo vpeta. Od tega je namreč odvisna izvedba pergole – razlikujejo se namreč po nosilnosti oz. po obtežbi snega, ki ga lahko prenesejo.

Od obtežbe, ki jo dopušča izvedba bioklimatske pergole, je namreč odvisno, ali je v primeru snega lamele treba odpreti ali ne. Odpiranje je priporočljivo pri pergolah z nižjo nosilnostjo.

Daljinsko ali samodejno uravnavanje

Ko so lamele, s katerimi senčimo, zaprte, so zaradi tesnil vodotesne. Njihovo rotiranje omogočajo elektromotorji na daljinsko upravljanje, lahko pa so pergole opremljene s senzorji za padavine, svetlobo in veter, ki poskrbijo za samodejno zapiranje oz. prilagajanje lamel.

Kot dodatna oprema se lahko v ali ob bioklimatsko pergolo vgradijo svetila, ogrevanje lamel (sneg), za stranske stene pa roloji in drsne plošče v različnih izvedbah. Poleg tega nekateri izvajalci izvedejo kombinirane pergole z delnim nadstreškom, bodisi steklenim nad prehodom v hišo ali z drugačno kritino.