Vrtove ob hiši praviloma sestavljata predvrt in bivalni vrt, ki se jima lahko priključijo še zelenjavni, zeliščni in sadni vrt. Čeprav ima vsak od sestavnih delov svoje značilnosti, so med seboj smiselno oblikovno in funkcionalno povezani. Ob načrtovanju zasnove vrta oz. njegovih delov je najprej treba narediti analizo osončenosti, da se določi, kje je najbolj sončen del, kje je senca dopoldne in kje popoldne. Prav tako je treba pogledati, kako je na parcelo umeščena hiša, kje je cesta, ali je zraven gozd ...

Za začetek se je treba odločiti, kaj bi radi imeli na vrtu. Vprašati se moramo, zakaj si ga želimo in čemu bo namenjen, ali bo to morda samo prostor za sprostitev in počitek. Ob tem je treba upoštevati, da morata biti vrt in hiša arhitekturno in oblikovno skladna ter skupaj tvoriti celoto.

Osnovno vodilo pri načrtovanju so želje naročnika, ki določajo uporabnost vrta. Ali so uresničljive, pa je velikokrat odvisno od drugih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, lahko pa jih upoštevamo in tako zagotovimo, da bo vrt res zaživel. To so na primer: podnebje (temperature, količina padavin, izpostavljenost vetru, višina snežne odeje pozimi), značilnosti tal (vrsta prsti, zastajanje vode) in okoliške krajine (naravno rastje, krajinski vzorci, materiali). Te značilnosti je dobro poznati, da se lahko izberejo rastline in materiali, primerni za lokalne razmere, ter da vrt ne bo izstopal ali slabo vplival na okolico.

PREBERITE ŠE: SODOBNI URBANI VRT: PREPLET VRTA Z ARHITEKTURO HIŠE

Ogled lokacije

Preden se krajinski arhitekt odloči za oblikovalski pristop in izdela načrt za prenovo ali ureditev vrta, opravi pogovor z naročnikom in si ogleda zemljišče. Tako se seznani z naročnikovimi željami in vizijo, razbere tudi njegov značaj in življenjski slog, hkrati pa prepozna morebitne ovire, povezane z izvedbo.

Ob obisku krajinski arhitekt opravi osnovno analizo značilnosti prostora, lahko pa vzame še nekaj talnih vzorcev in jih pošlje v analizo. Ta vključuje merjenje vsebnosti rastlinam dostopnega kalija, fosforja in organske snovi ter analizo pH, ki je pomembna zlasti za izdelavo zasaditvenega načrta. Če ima naročnik na voljo ustrezne grafične podatke o parceli (izmera ali geodetski posnetek), se lahko začne kreativni del ustvarjanja vrta. V nasprotnem primeru je treba te podatke še pridobiti. Če gre za preprosto parcelo z nezahtevno konfiguracijo terena in majhnimi višinskimi razlikami, lahko opravi izmero naročnik sam. Drugače naj bi posnetek obstoječega stanja izdelal pooblaščeni geodet oziroma geometer.

PREBERITE ŠE: UREDITEV VRTA IN OKOLICE HIŠE: ELEGANTEN, A HKRATI IGRIV VRT Z BAZENOM

Zasnova in idejni projekt ureditve vrta

Ko so na voljo vsi podatki in ustrezna grafična podloga, se torej začne kreativni del snovanja vrta. V tej fazi se izrišejo različne konceptualne rešitve, določijo vsebine na vrtu ter oblikuje zasnova. V tem koraku projekt preide iz kreativnega procesa oblikovanja v povsem tehnično-inženirski izris zamišljenega vrta. V tehnični risbi se opredelijo podrobnosti posameznih vrtnih motivov in opreme, njihova velikost, medsebojna razmerja in povezave.

V idejnem projektu je okvirno opredeljena zasaditev in razporeditev rastlin. Če so posamezni elementi (nadstreški za avtomobile, vrtne ute, ograje, vodni motive) znotraj zakonsko dovoljenih mer, kot jih določa uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), se lahko izdela projekt za izvedbo na podlagi lokacijske informacije, ki jo izda občina. Drugače je za grajene objekte treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

!!galerija!!

Izvedba vrta

Prvi korak izvedbe je zakoličba. To je prenos razdalj, medsebojnih oddaljenosti in velikosti posameznih elementov iz načrta na lokacijo, ki se ureja. Izvesti jo je mogoče na dva načina. Za enostavno ureditev na nezahtevnem terenu zadoščajo že količki, vrvica, meter in vodna tehtnica. Ko pa gre za bolj kompleksne ureditve na parcelah z zahtevno konfiguracijo, je bolj smiselno, da zakoličbo opravi usposobljen geodet oziroma geometer.

Izvedba običajno poteka v več korakih. Najprej se opravijo groba gradbena dela, kot so rušenje obstoječih elementov, odstranitev obstoječih dreves in grmovnic, izkopi za temelje, električna napeljava in odvodnjavanje, priprava površin za nadaljnje delo. Sledijo fina gradbena dela: tlakovanje urejenih površin, postavitev in fina obdelava zidov, polaganje različnih oblog in fina zemeljska dela. Ko so vsi gradbeni posegi končani, sledijo izdelava vrtnih motivov (na primer ribnik), postavitev konstrukcijskih elementov (ograje, pergole, leseni podesti). V tej fazi se uredi tudi osvetlitev in namesti predvidena tehnika (bazen, zalivalni sistemi). Ko so izdelani vsi vrtni motivi in postavljena vsa oprema, sledi zasaditev vrta ter dokončna ureditev trate.

Redno vzdrževanje

Z izvedbo se ureditev vrta praviloma konča, vendar to ne pomeni, da je delo opravljeno. Pomembno je tudi redno vzdrževanje. Vrt je podobno kot drugi grajeni objekti izpostavljen zunanjim vremenskim vplivom, ki povzročajo postopno propadanje. Zato je nujno vzdrževanje vrtne opreme, grajenih, lesenih in kovinskih elementov. Nujno pa je tudi redno vzdrževanje trate in okrasnih rastlin.

Rastline so živi organizmi, ki imajo svoj let­ni in življenjski cikel. Zato jih je treba glede na letni čas in njihovo starost redno obrezovati, pomlajevati in po potrebi zamenjati. Z nasadi je praviloma največ dela prvih nekaj let, dokler se rastline ne prilagodijo na nove rastne razmere in dokler v celoti ne prekrijejo tal. V tem obdobju je treba nasad redno okopavati, dognojevati in odstranjevati plevel.