Svetovalnica: Sosedove ciprese mi povzročajo škodo - kaj lahko naredim

Spoštovani!

Na vaši spletni strani sem zasledil vprašanje o živi meji, zato me zanima sledeče.

Soseda je na svojo stran pred 20 leti zasadila ciprese, ki so sedaj visoke 3 metre in popolnoma suhe oziroma odmrle, tako da gledajo te suhe veje in vejice že 20 cm čez njeno ograjo. Postavila je namreč ograjo, zaradi pogledov pa za ograjo nasadila ciprese. Problem je v tem, da te suhe veje, ki odpadajo na mojo stran, mašijo odtok pred mojo garažo. Vsak dan, ko žena pometa, je teh cipresnih vejic na kilograme. Napisal sem ji že vljudnostno pismo, a se z nobenim sosedom ne pogovarja, zato se sploh ne da komunicirati z njo.

Kaj naj v tem primeru naredim?

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Igor

---

Spoštovani,

sosed je tik ob meji v oddaljenosti pribl. 50 do 80 cm zasadil naslednja drevesa: mandelj, jabolko, figo, breskev, oljke in pred tremi dnevi še borovec. Tako rekoč dela živo mejo med mejami z drevesi, ki so sedaj višja od njegove strehe – cca. 7 m višine. Vse raste tudi v njegovo hišo.

Moja hiša je od meje odmaknjena 4 m in njegova enako. Na njegovem delu so posajena vsa ta drevesa in med drevesi tako rekoč ni razdalje. Dreves ne obrezuje, trta, ki jo je dal na mejni zid, se razrašča po vseh drevesih. Pod in okoli dreves pa je vse prepredeno z robido. Plodov ne pobira. Pogled je grozljiv. Ravno tako pušča rasti vse kanele (trstikovec) na desni strani njegove parcele, prav tako v višini 6 do 7 m.

Z vsem tem mi povzroča neposredno škodo, saj mi jemlje pogled na morje, posledično pa imamo tudi polno mrčesa in ogromno komarjev.

Neodziven je na vse moje prošnje glede ureditve prostora. Na občini Koper pravijo, da na svojem lahko sadi, kar ĥoče, da ni omejitev. S tem zadnje zasajenim borovcem pa me je res že groza.

Ne vem več, kaj naj storim, dejansko izgleda kot, da nihče ne živi v hiši. Za pomoč sem se obrnila tudi na gasilce - predvsem zaradi požarne varnosti. Zaključek vseh je, da mi nagaja.

Prosim za nasvet. Naj omenim, da je odvetnik in sodni tolmač, tako, da bi morala odvetnika, če obstaja res kakšen zakon, ki bi ga pri nagajanju ustavil, iskati na drugem koncu Slovenije, kar pa pomeni ogromno stroškov.

Za odgovor se zahvaljujem.

Lep pozdrav,

Lučka

---

Spoštovani,

zanima me, kaj lahko naredimo, če sosedove ciprese, ki so nasajene ob meji, rastejo tako visoko, da ogrožajo našo hišo.

Strah me je, da bi ciprese povzročile škodo. Segajo namreč že približno 10 m nad streho naše hiše.

bralka

Pozdravljeni,

ker smo prejeli kar nekaj vprašanj na temo živih mej in dreves na sosedovih parcelah in predvsem imisij, ki izhajajo iz njih, bom tokrat odgovorila kar vsem, saj verjamem, da boste znali izluščiti odgovor, ki ga potrebujete.

Torej, če je živa meja postavljena na parceli vašega soseda, le ta za postavitev žive meje ni potreboval vašega soglasja. Seveda je drugače, kadar živa meja predstavlja dejansko mejo med sosednima parcelama, takrat pa je postavitev odvisna od dogovora med lastniki. Glede na to, da se vsa vprašanja nanašajo na sosedovo živo mejo, se bom osredotočila na pravila, vezana na imisije, ki izhajajo s sosedovega zemljišča.

Ker živa meja, ki jo sosed postavi na svojem zemljišču, ne sodi med objekte, sosed za njeno postavitev ne potrebuje posebnih dovoljenj, niti ne vašega soglasja. Velikokrat pa je v prostorskih aktih določeno, kakšna živa meja se lahko postavi in pogoji za njeno postavitev. Kateri predpisi veljajo v vaši občini, lahko preverite tako, da vložite vlogo za lokacijsko informacijo in se informirate, kaj dejansko je v vašem okolju dovoljeno. Velikokrat je v prostorskih aktih predpisan tudi minimalni odmik od meje, višina in podobno. To bi nekako bil drugi korak v procesu reševanja težav s sosedi. Prvi korak je seveda poskus dogovora s sosedom. Če ali ko ugotovite, da živa meja ni v skladu s prostorskim aktom, lahko na podlagi te informacije ukrepate pri pristojnih službah. Če pa je živa meja postavljena v skladu s prostorskimi akti, oziroma zelene površine v prostorskih aktih niso urejene, pa vam ostane samo še posebna negatorna imisijska tožba na odpravo prepovedanih imisij.

Prepovedane imisije so urejene v Stvarnopravnem zakoniku, kjer je zapisano, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.

Imisije so torej negativni vplivi, ki izvirajo iz ene nepremičnine in vplivajo na drugo nepremičnino. Imisije so lahko bistvene ali nebistvene ter posredne in neposredne. Pri tem moramo biti izredno pazljivi, saj vsaka imisija še ni prepovedana, treba je v vsakem primeru posebej ugotoviti okoliščine vpliva na sosednjo parcelo. Običajno je prepovedana imisija tista, ki jo opredelimo za bistveno in neposredno.

Če se vrnem k težavam naših bralcev, pa bi rekla, da v primeru, ko vam je zaradi žive meje odvzeta svetloba ali pa v primeru mašenja odtokov ali ogrožanja varnosti ljudi in premoženja, po moji oceni in glede na podatke, ki jih imam, lahko govorimo o prepovedanih imisijah. V teh primerih imate na voljo negatorno tožbo, s katero lahko zahtevate, da sosed preneha  z vznemirjanjem oziroma da nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. Kot na primer, bolj dosledna skrb za živo mejo in odstranjevanje odmrlih rastlin, ki mašijo odtoke, znižanje cipres do višine, kjer ni več nevarnosti, da se bodo podrle na vašo streho itd.

Še enkrat pa bi rada poudarila, da je večino sosedskih sporov možno in priporočljivo urediti s pogovorom, je pa zagotovo dobro vedeti, da v primeru težav imate na voljo tudi mehanizme, ki jih lahko aktivirate.

Lep pozdrav!

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.