27. 7. 2020 | Besedilo: Tjasa Polak
Klimatsko napravo lahko vzamete tudi s sabo
27. 7. 2020 | Besedilo: Tjasa Polak
Pozimi se že najde način, kako pobegniti mrazu. Poleti pa je vročini skoraj nemogoče ubežati, saj je vroče tako zunaj kot notri, edina rešitev je sistem za hlajenje ali klimatska naprava. Sodobne klimatske naprave se z novimi oblikami bolj zlijejo s prostorom, so tihe in izredno učinkovite (poleg hlajenja omogočajo tudi gretje, filtriranje zraka, razvlaževanje). Če so možnosti za vgradnjo klimatske naprave z zunanjo enoto omejene, pa se lahko ohladimo tudi s prenosno klimatsko napravo.
Najbolj učinkovite so split klimatske naprave
Klasične klimatske naprave, pri aterih je kompresor nenehno deloval pri polni moči, so nadomestile inverterske, ki imajo vgrajeno avtomatsko regulacijo moči kompresorja. Zanje je značilno, da se moč kompresorja prilagaja temperaturi v prostoru in je le tolikšna, da vzdržuje želeno temperaturo. Zaradi tega se inverterske klimatske naprave uvrščajo v najvišje energijske razrede (tudi A+++).
PREBERITE ŠE: KLIMATSKE NAPRAVE ČEDALJE UČINKOVITEJŠE IN TIŠJE
Poznamo split klimatske naprave, ki jih sestavljata notranja in zunanja enota, in multisplit izvedbe z zunanjo in več notranjimi enotami. Najbolj znane so stenske, obstajajo pa tudi talne in kasetne, ki so namenjene ohlajanju in ogrevanju pisarniških prostorov. Zunanja enota split klimatske naprave mora biti nameščena na zračnem, odprtem prostoru, brez ovir pred ventilatorji. Smiselno je, da je čim bližje notranji enoti. Pritrjena mora biti na ustreznih nosilcih in naj ne bo postavljena v bližini prostora, kjer se pogosto zadržujete (recimo balkon ali terasa), saj boste izpostavljeni hrupu in toku vročega zraka.
Pri inverterski klimatski napravi, ki ima funkcijo hlajenja in ogrevanja prostorov, moramo poskrbeti za odvod kondenza. Najpogosteje se zato zunanja enota namesti malo nižje in po kanalu, ki skriva električni povezovalni kabel in bakreni cevi, v katerih je hladilno sredstvo, spelje še cev za odvod kondenza. Pri namestitvi cevi moramo paziti, kam se odvaja kondenz, da ne teče po fasadi ali celo kaplja na mimoidoče – običajno pa v odtoke za meteorno vodo (žlebove).
Klimatska naprava, ki ne zahteva vgradnje
Če smo samo najemniki stanovanja ali če živimo v stavbi, za katero velja prepoved namestitve zunanje enote na fasado, je pod spomeniškim varstvom ali te sploh ni kam namestiti, je rešitev v vročih dneh lahko prenosna klimatska naprava. »Pri njej sta notranja in zunanja enota združeni v eno napravo,« pojasnjuje Klemen Črep, produktni vodja za klimatske naprave v Gorenju iz Velenja.
»Prenosna klimatska naprava ima tri ključne dele: hladivo, kompresor in ventilator. Ventilator jemlje vroč in vlažen zrak iz prostora in ga ohladi na hladilnih tuljavah. Toplota se prenese na hladivo v tuljavah, ki se iz tekočega stanja spremeni v plin. Hladen zrak nato pri drugem ventilatorju spet vstopa v prostor. Vlaga iz toplega zraka se zbira v posodi za kondenz ali odteka po cevi. Hladivo nato potuje skozi kompresor, ki ga stisne in odvede toploto,« delovanje opisujejo na predstavništvu Electroluxa za vzhodno Evropo.
Odvod toplega zraka na prosto
Prenosna klimatska naprava, ki jo lahko premikamo iz prostora v prostor, mora vedno imeti cev za odvod toplega zraka speljano skozi okno ali balkonska vrata. Lahko naredimo tudi odprtino v zidu (vendar jo bomo v tem primeru težko premikali iz prostora v prostor). Pri tem moramo paziti, da toplote, ki ji hočemo ubežati, ne spuščamo skozi odprtine nazaj v prostor. Ponudniki prenosnih klimatskih naprav ponujajo različne rešitve, med drugim tekstilno okensko odprtino. Blago odrežemo na primerno dolžino in ga prilepimo na režo odprtega okna. Cev speljemo skozi blago in zatesnimo z zadrgo, ki je na sredini.
PREBERITE ŠE: PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA V ČASU EPIDEMIJE
Ena izmed rešitev je tudi uporaba pleksi stekla ali lesene plošče, ki jo preprosto namestimo na odprtino odprtega okna in izrežemo luknjo, skozi katero speljemo cev za odvod toplega zraka. Če imamo zunanja senčila (na primer rolete), jih spustimo toliko, da na dnu ostane dovolj široka reža, v katero namestimo pleksi steklo z odprtino za cev.
Odvajati pa moramo tudi kondez, bodisi po cevi ali pa moramo redno prazniti posodo, v kateri se nabira. »Kondenz s pomočjo posebnega sistema v napravi izpari in skupaj z vročim zrakom zapusti prostor. V primeru, da je kondenza veliko, je treba občasno izprazniti posodo, v katero se steka,« pojasnjuje Klemen Črep iz Gorenja. Cenejši modeli prenosnih klimatskih naprav nimajo sistema za avtomatski odvod kondenza.
Pri nakupu moramo vedeti, kako velik prostor bomo ohlajali, in izbrati primerno moč. »Okvirno priporočilo je 100 W/m². Drugače pa moramo pri izračunu upoštevati še površino oken na sončni strani, število ljudi v prostoru in dodatne vire toplote (računalniki, televizorji ipd.),« pojasnjuje Črep. Pri Electroluxu dodajajo, da so njihove prenosne klimatske naprave primerne za prostore, velike od 24 do 36 kvadratnih metrov ali od 13 do 18 kvadratnih metrov.
Glasnejše in s slabšimi izkoristki
V primerjavi s split klimatskimi napravami imajo prenosne slabši izkoristek in so glasnejše. »Zvočni tlak prenosne klimatske naprave znaša 54 dB, zvočna moč pa 64 dB,« je omenil Črep. Razpon je podoben vse od normalnega do glasnejšega pogovora. Čeprav so v primerjavi s split napravami manj zmogljive, se vseeno uvrščajo v najvišji energetski razred A (največ A+). Hladilni plin v njih je R290 (spomnimo, v split klimatskih napravah je hladilni plin R32), ki ima toplogredni potencial (GWP) v primerjavi s plinom R410a (ki so ga pred časom še uporabljali v split klimatskih napravah) za 99,8 odstotka nižji, poudarjajo pri Electroluxu.
Prenosne klimatske naprave so opremljene s časovnikom, s katerim lahko uporabnik določi vklop in izklop. »Imajo pa tudi avtomatski način delovanja, tako da zgolj nastavimo želeno temperaturo,« dodaja Črep. Pri Electroluxu navajajo, da je nekatere modele mogoče upravljati tudi na daljavo s pametnim telefonom prek brezžične spletne povezave. Prav tako nekateri poleg ohlajanja prostorov omogočajo tudi ogrevanje.
Ohlajevalniki zraka med ventilatorji in prenosnimi klimatskimi napravami
Med ventilatorje, ki samo mešajo zrak v prostoru in poskrbijo za rahlo sapo, in prenosne klimatske naprave se umeščajo hladilniki ali ohlajevalniki zraka. Ti delujejo po principu ventilatorja, za hlajenje pa uporabljajo vodo oziroma led (ali vložke, ki jih hranite v zamrzovalni skrinji in nato menjate). Z mokrim oziroma navlaženim filtrom v prostoru znižujejo temperaturo in vlažijo zrak. Pogostost polnjenja posode z vodo oziroma ledom je odvisna od temperature – višja ko je, pogostejše je polnjenje. Hladilnik zraka je prenosen, običajno stoji na kolesih in ne zahteva odvoda toplote in kondenza skozi okno ali vrata kot prenosna klimatska naprava.
Običajno je mogoče izbirati med tremi stopnjami delovanja ventilatorja. Opremljeni so s časovnikom in daljinskim upravljalnikom. Ohladijo do 20 kvadratnih metrov velike prostore. Ker se zaradi vlage v napravi lahko začnejo razvijati bakterije, je treba redno menjati vodo v posodi in to tudi očistiti. Vsaj enkrat na mesec je prav tako priporočljivo očistiti zunanji filter in vlažne zavese filtra.