Prezračevanje: Centralni sistem najbliže naravnemu zračenju

Pri prezračevanju ne smemo nikoli pozabiti, da sta v igri vedno dva zraka. Z odvedenim, ki gre iz stavbe, zmanjšamo vlago in odpravimo vonjave, z dovedenim pa v prostore usmerimo svež zunanji zrak. Zato klimatska naprava ali kuhinjska napa nista prezračevalni napravi. Prva le ohlaja ali ogreva notranji zrak, druga ga zgolj odvaja iz prostora.

Na osebo 15.000 litrov zraka na dan

Ljudje potrebujemo za življenje hrano, vodo in zrak. Brez hrane lahko zdržimo 40 dni, brez vode štiri dni, brez zraka štiri minute. A naša skrb za te življenjske potrebe je obrat­no sorazmerna. Največ energije, časa in denarja namenimo za hrano. Izrazito manj za vodo, vsaj dokler nam redno teče iz pipe. Najmanj interesa pa je deležen zrak, čeprav ga potrebujemo največ. V povprečju potrebuje ena oseba na dan kilogram hrane, tri litre vode in 15.000 litrov zraka.

PREBERITE ŠE: OB PREZRAČEVALNEM SISTEMU BOLJŠA OBTOČNA NAPA

Izvori vlage v stavbi

Zunanja vlaga je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, slabe vodovodne napeljave ali strehe. Notranja je posledica bivanja. Kondenzira na toplotnih mostovih, običajno je to v zgornjih vogalih, okrog oken, pri temeljih in za neprezračenimi elementi ob zunanjih stenah. Njen izvor so rastline, sušenje perila, higiena, dihanje, kuhanje ... Povprečna štiričlanska družina proizvede v 24 urah od 10 do 15 litrov tekočine, iz bivalnih prostorov pa jo odstranimo s prezračevanjem skozi okna ali mehansko skozi prezračevalni sistem.

Plesen in zdravje

Plesen v bivalnih prostorih je dober indikator bolezenskega stanja stavbe. Če se izrazimo natančneje, je dober kazalnik vseh toplotnih mostov na njenem ovoju. Njenega odpravljanja se lahko lotimo po dveh poteh. Najbolj učinkovita je trajna odprava vzrokov, to je sanacija vseh toplotnih mostov, kar pa ni vedno preprosto, saj moramo ugotoviti izvor notranje ali zunanje vlage. Druga pot je učinkovito prezračevanje, za katero moramo poskrbeti v vsakem bivališču, ne glede na prisotnost ali odsotnost plesni.

Vpojnost zraka

Vlažnost zraka lahko poenostavljeno spremljamo s pomočjo podatka, da je največja količina vlage, ki je lahko v kubičnem metru zraka, približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5 stopinjah Celzija je v zraku lahko največ 5 g vode, kar pomeni 100-odstotno vlažnost. Pri 22 stopinjah Celzija je v zraku lahko največ 22 g vode, kar znova pomeni 100-odstotno vlažnost. Pri idealni 50-odstot­ni relativni zračni vlažnosti je torej v bivalnem prostoru 11 g vode v kubičnem metru zraka. Zdaj lažje razumemo, zakaj s hladnim zimskim zrakom »sušimo« svoje bivališče.

PREBERITE ŠE: PREZRAČEVANJE STAVB: KDAJ JE MEHANSKO PREZRAČEVANJE NUJA

Kaj pravijo predpisi?

Po sanitarnih in tehničnih predpisih je treba v naseljenem stanovanju zamenjati ves zrak v uri in pol. Svež zrak potrebujemo za dihanje, a bolj kot za kisik je prezračevanje nujno za odstranjevanje zračne vlage ter vonjav in ogljikovega dioksida, ki ga ustvarimo z dihanjem. Previsoke koncentracije ogljikovega dioksida v bivalnih prostorih so pravi razlog utrujenosti, zaspanosti, nezbranosti in zaznavanja »zatohlega, zadušljivega, porabljenega zraka«.

Prehod vlage skozi ovoj stavbe je zanemarljiv, doseže največ tri odstotke, običajno okrog odstotek. Zato se moramo preprosto odločiti: ali bomo zračili z rednim odpiranjem oken s toplotnimi izgubami in nihanjem kakovosti zraka ali bomo uredili energetsko učinkovito prezračevanje z rekuperacijo, ki poskrbi za vedno enako kakovost zraka.

Tehnike prezračevanja

Na izbor najustreznejše tehnike prezračevanja vplivajo zahteve po kakovosti življenja, zatesnjenost stavbe, kakovost toplotne in hidroizolacije stavbnega ovoja ter cena energije za ogrevanje. S prezračevanjem preprečimo, da bi relativna vlažnost notran­jega zraka na toplotnih mostovih presegla kritično mejo nad 80 odstotkov. S tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni.

Ročno prezračevanje

Prezračevanje skozi okna je učinkovito in brez investicije. Slaba stran je vsakodnevna skrb za redno zračenje, pozimi tudi toplotne izgube. Priporočam prepih skozi vse prostore v etaži ali stanovanju. To pomeni, da odpremo vsa okna ter notranja in zunanja vrata vsaj trikrat na dan za dve do štiri minute. S prepihom dosežemo hitro menjavo zraka, tudi iz mrtvih kotov, kjer je običajno najbolj navlažen. Če je v zraku preveč vlage in prezračevanje na prepih ni dovolj učinkovito, nam preostane mehansko zniževanje vlažnosti z razvlaževalnikom. A njegova uporaba naj bo bolj izjema kot pravilo.

Mehansko prezračevanje

Dobra odločitev je, da skrb za kakovost bivalnega zraka prepustimo namenskim napravam. Te s senzorji sledijo našim zahtevam s prednastavljenimi kazalniki. V praksi so se kot dobre ali vsaj zadovoljive pokazale tri rešitve. Centralni in lokalni prezračevalni sistem z rekuperatorjem sta energetsko učinkovita, saj vračata toploto odvedenega zraka in ogrevata dovedeni zrak. Ventilator s stikalom za vlago je lahko dobra – pogosto tudi edina – možnost za odvajanje odvečne vlage iz starejše stavbe in s tem učinkovita rešitev plesni.

Centralno prezračevanje z rekuperacijo

Centralno prezračevanje z rekuperacijo (vračanjem odpadne toplote) je najboljši približek naravnemu prezračevanju in energetsko najbolj učinkovit sistem, saj nam za vsak kvadratni meter stanovanjske površine prihrani, bolje rečeno vrne, do 30 kWh toplote na leto. Rekuperator se montira v nebivalni prostor. Od tam so dovodne in odvodne cevi speljane v bivalne prostore, dve tudi na fasado. Pomemben – lahko bi rekel kar ključen – element tega sistema je entalpijska enota. Ta poskrbi, da se poleg toplote v bivališče vrača tudi vlaga. Medtem ko je bil nekdaj centralni prezračevalni sistem nujen za pasivno hišo, ki je bila zrakotesna, se zdaj vse bolj uveljavlja tudi v »običajnih« novogradnjah.

Lokalni sistem

Sam ga priporočam le tam, kjer ni mogoče vgraditi centralnega prezračevalnega sistema, kot so recimo stare kamnite stavbe z debelimi zunanjimi in notranjimi zidovi. Pri novih stavbah pa še poslabša že tako presuha bivališča, saj nima vgrajenega sistema za vračanje odpadne vlage.

PREBERITE ŠE: VLAGA IN PREZRAČEVANJE: KAKO DO PRAVŠNJE VLAŽNOSTI ZRAKA

Ventilator s stikalom, občutljivim za vlago

To je dobra rešitev za odpravo plesni zaradi čezmerne vlage v stanovanju. Sam ga pogosto priporočam zaradi avtomatskega delovanja, nizke osnovne cene okrog 100 evrov in preproste montaže z zamen­javo obstoječega zračnika v kopalnici ali kuhinji. Boljši in dražji imajo tudi možnost nastavitve stikala na določeno raven relativne vlage. Temna plat te rešitve je zvok ventilatorja in nujna zagotovitev dovoda zunanjega zraka.

Ob vse bolj onesnaženem zraku, ki ga dihamo predvsem v mestih in pozimi, lahko centralno prezračevanje z rekuperacijo razumemo tudi kot zdravilo. Zunanji zrak se pred vstopom v bivališče očisti skozi sistem filtrov. Če res verjamemo, da zdravje nima cene, potem bomo pri obnovi družinske hiše brez pomislekov vložili okrog 5000 evrov za centralni sistem z rekuperacijo. Pri novogradnjah pa sploh ne bi smelo biti dilem o odločitvi zanj.