Zakaj moramo prezračevati: Povprečen odrasel Evropejec preživi 90 odstotkov dneva v zaprtih prostorih in v tem času vdihne približno 13.500 litrov zraka. Z dihanjem izloča ogljikov dioksid in vlago, vdihuje pa tudi neželene primesi v zraku bivalnih prostorov. Z dihanjem, potenjem, kuho, prhanjem in pranjem človek povečuje zračno vlago v stanovanju. Da bi zagotovili ustrezno koncentracijo kisika za dihanje, za osebo zadostuje 3,6 kubičnega metra zraka na uro, če hočemo iz prostora odstraniti škodljive emisije in vonjave, pa se potreba po izmenjavi poveča za večkrat. Primerna relativna vlažnost zraka je med 35 in 40 odstotki, za ljudi z občutljivo sluznico dihalnih organov med 40 in 60 odstotki.

PREBERITE ŠE: OB PREZRAČEVALNEM SISTEMU BOLJŠA OBTOČNA NAPA

So potrebe po prezračevanju v vseh stanovanjskih stavbah enake: V novih in obnovljenih hišah, ki so zaradi energijske varčnosti izolirane, so potrebe po nadzorovani izmenjavi zraka veliko večje kot nekdaj, ko je bila izmenjava mogoča skozi netesna okna in vrata. Več ljudi ko živi v stanovanju in bolj aktivni ko so, bolj intenzivno je treba prezračevati. Priporočila za izmenjavo zraka so se povečala (vsaj za 1,5-krat) tudi ob možnosti prenosa koronavirusa, ki se lahko širi po zraku.

Kaj je razlog za presežno vlago v bivalnih prostorih: Zračna vlaga, ki jo ljudje proizvedemo s svojo dejavnostjo, je odvisna od števila oseb, od tega, koliko kuhamo, se kopamo, peremo, sušimo perilo v stanovanju, ali imamo lončnice, akvarij in podobno. Močno jo poveča pomanjkljivo prezračevanje.

Od kod strupene snovi v notranjem zraku: Strupene snovi našem domu se sproš­čajo po eni strani zaradi izhlapevanja zaščitnih premazov za les, veziv različnih materialov (v stanovanjih sta pogosta benzen in formaldehid), čistil, v stare hiše brez izolirane temeljne plošče prehaja naravni plin radon, ustvarjamo jih tudi s kajenjem, pripravljanjem hrane itd. Poleg tega se v zraku zadržujejo prah in pogosto mikroorganizmi (povzročitelji bolezni, trosi plesni).

Ali zadostuje prezračevanje z odpiranjem oken: Učinkovitost zračenja vsaj trikrat na dan po pet minut z na stežaj odprtimi okni, na prepih (če ga ne moremo zagotoviti, se čas podaljša), je odvisna od površine stanovanja, števila oseb, naših bivalnih navad, tega, ali smo stara okna že zamenjali s tesnimi ... Dober kazalnik, ali zračenje z odpiran­jem oken zadostuje, je raven zračne vlage. To merimo z vlagomerom, ki je poceni na­pravica. Relativna vlažnost ne sme presegati 60 odstotkov. V primerih, ko s spremembo navad relativne vlažnosti v prostoru ne moremo dovolj znižati, ko je zunanji zrak obremenjen z nečistočami, smradom, imamo težave s cvetnim prahom ali želimo po zamenjavi oken še izboljšati energijske kazalnike v hiši, je smiselna vgradnja mehanskega prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacijo).

Kako prezračujemo z odpiranjem oken?

• Prezračujemo večkrat na dan po vsaj 5 minut z odpiranjem oken na stežaj. Koliko­krat, je odvisno od števila ljudi v prostoru, njihove dejavnosti (pranje, kuhanje, sušenje perila …).
• Če imamo na ogrevalih termostatske ventile, jih, preden odpremo okno, zapremo.
• Na prezračevanje ne smemo pozabiti zlasti po zamenjavi oken z novimi, bolj zrakotesnimi, in izolaciji fasade.
• Nižja ko je zunanja temperatura, krajše naj bo prezračevanje. V hladnih mesecih, kot so december, januar in februar, ne prezračujemo dlje kot pet minut naenkrat. V prehodnih obdobjih (november, marec) pa ne po dlje kot 10 do 15 minut.

Ni pa smiselno, da bi namesto z odpiranjem oken večkrat na dan stanovanje zračili skozi okna, stalno odprta na nagib. Tako bi nam­reč iz prostora izpustili veliko več toplote, kot bi jo s kratkim odpiranjem na stežaj, poleg tega bi ohladili preklado nad oknom. Na njeni površini bi vodna para kondenzirala in sčasoma bi se razvila plesen.

Zakaj se ponekod razvije plesen: Po povečanju relativne vlažnosti v stanovanju se plesen pojavi na hladnih konstrukcijskih delih zunanjih sten, na katerih je prehod toplote povečan zaradi stika dveh različnih materialov, debeline ali geometrijske konstrukcije. Takšna (hladna) mesta imenujemo toplotni mostovi in so pogosta zlasti ob robovih in v vogalih zunanjih sten. Na toplotnih mostovih zračna vlaga kondenzira, navlažen zid pa je pogoj za nastanek plesni. Ni redkost, da v stanovanjih, katerih lastniki se še niso odločili za izolacijo fasade, plesen nastane po zamenjavi oken, ki zdaj dobro tesnijo. Pomembno je, da zunanjih, hladnejših zidov ne zagrajujemo s pohiš­t­vom, ki preprečuje kroženje zraka.

Kaj so plesni in kako nam škodijo: Plesni na zidovih nimajo le negativnih estetskih učinkov in niso le izvor neprijetnega vonja, temveč lahko škodijo zdravju. Ne zadržujejo se samo tam, kjer jih vidimo, temveč se njihove spore se širijo po celotnem prostoru.

»Plesni so večcelične glive, ki so razširjene povsod okrog nas, v notranjem in zunanjem okolju. Plesni v notranjem okolju rastejo pri različnih temperaturah in ravneh relativne vlažnosti. Najnižja relativna vlažnost, pri kateri začnejo rasti kolonije plesni, je 75 odstotkov. Povzročajo učinke na zdravje, prek alergijskih mehanizmov, strupenih učinkov mikotoksinov, dražijo sluznične membrane in povzročajo okužbe dihal,« lahko preberemo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Alergijske bolezni dihal, katerih vzrok so plesni v notranjem okolju, se lahko razvijejo zaradi genske nagnjenosti, ranljivi so otroci in imunsko oslabljeni ljudje.

Kaj je pomembno pri izbiri prezračevalnega sistema: Ko se odločamo za vrsto mehanske prezračevalne naprave, se moramo vprašati, koliko izmen­jave zraka na uro po­trebujemo ob svojih navadah, pomembna sta tako velikost stanovanja kot število stanovalcev. V povpreč­ju moramo zagotoviti polovično izmenjavo zraka v prostoru na uro. Zelo pomembna je tudi slišnost prezračevalne naprave. Na tretjem mestu je kakovost zračnih filtrov, posebno za zunan­ji zrak.

Dobrodošla je preprosta regulacija. Pomembno je, da lahko delovanje naprave prilagodimo svojim potrebam in življenjskim navadam. Kljub izbrani nastavitvi začnejo vse naprave samodejno delovati s polno močjo, če senzorji zaznajo presežene mejne ravni relativne vlažnosti, CO₂ (ali še bolje VOC, kar pomeni koncentracijo vseh hlapnih organskih spojin, ne samo CO₂), pri nekaterih pa tudi radioaktivnih snovi.

PREBERITE ŠE: PREVIDNO Z ZIDNO PLESNIJO

Primernost prezračevalnega sistema za naš dom (centralni, decentralni, lokalni ali higrosenzibilni) je odvisna od tega, ali gre za novogradnjo ali prenovo, ali bomo prezračevali stanovanje ali hišo, od tlorisa ter od možnosti za vgradnjo vstopnih in izstop­nih odprtin za zrak v zunanji ovoj stavbe. Pri individualnih sistemih za prezračevanje etažnih stanovanj po predpisih ne smemo z odprtinami spreminjati zunanjega videza fasade brez ustreznega soglasja. Za centralni sistem je potrebna cevna napeljava za zrak po hiši, zato je primerna izbira pri novogradnjah in korenitejših prenovah, kjer nam višina prostorov to dopušča.