Zrakotesnost stavb: Prezračevanje z rekuperacijo

Prezračevalni sistem z izkoriščanjem odpadne toplote zraka (rekuperacijo) zagotavlja vedno svež zrak ter vračanje odpadne top­lote in vlage iz prostorov. Zato ga pri novogradnji ali večji sanaciji že vključimo v projekt.

Naravno in umetno okolje

Ljudje živimo v umetnem okolju, ki si ga ustvarjamo za prijetno bivanje, delo in počitek. Pozimi bivalne in delovne prostore ogrevamo, poleti hladimo, suhe prostore vlažimo, vlažne sušimo, predvsem pa jih zadostno zračimo. V slabo prezračevanih prostorih se pojavi povišana temperatura zraka ter (pre)visoka koncentracija ogljikovega dioksida, vlage in pomanjkanje kisika. Kakovost bivanja v njih je slaba, bivanje je lahko celo škodljivo.

Brez prezračevalnega sistema moramo poleti in pozimi prezračevati prostore s prepihom vsaj trikrat na dan, da zagotovimo celotno izmenjavo zraka. Rekuperacija zraka iz bivalnih in delovnih prostorov ali tehnoloških procesov je zelo smiselna, saj prezračevalni sistem vrača več kot 80 odstotkov toplotne energije odpadnega zraka, greje pa svežega. Prezračevanje skozi okna ni prepovedano, ni pa potrebno. Stalna kakovost zraka je zagotovljena. Tako si ustvarjamo energetsko učinkovito okolje, optimalno prilagojeno našim potrebam ali željam.

Kdaj je prezračevanje z rekuperacijo nujno, kdaj pa le priporočljivo?

Med svetovanjem mi pogosto postavijo taka vprašanja, moj odgovor je vedno enak. Vedno je nujno prezračevanje. Odločitev lastnika je, ali bo vsak dan vsaj trikrat odpiral okna ali pa bo skrb za kakovosten zrak prepustil prezračevalnemu sistemu. Drugih možnosti ni. Zato vedno predlagam, da se tudi pri obnovi starejše hiše poišče možno­sti za vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema. Ta nam poleg toplote vrača tudi del vlage, poleg tega ima še vrsto filtrov, ki zagotavljajo, da je notranji zrak boljši od zunan­jega. Lokalni rekuperator vrača le toploto, kar za kakovost bivanja ne zadostuje. Celo več. Pogosto se zgodi, da nam delež relativne vlage zniža pod 35 odstotkov, kar lahko vpliva tudi na zdravje.

PREBERITE ŠE: VLAGA IN PREZRAČEVANJE: KAKO DO PRAVŠNJE VLAŽNOSTI ZRAKA

Izkoriščanje odpadne toplote

Vse naprave za prezračevanje objektov morajo biti grajene tako, da zmorejo zadostno število izmenjav zraka in hkrati vračajo odpadno toploto prezračevanja. Sodobne izvedbe omogočajo tudi dogrevanje in hlajenje vstopnega zraka, filtriranje, vlaženje. S tem dosežemo primerno temperaturo, svežost in vlažnost vstopnega zraka v vseh letnih časih.

Srce prezračevalnega sistema je toplotni prenosnik (rekuperator). Ta zagotovi prenos dela toplote z odpadnega (izstopnega) zraka na svež (vstopni) zrak. Toplotni prenosnik je grajen tako, da sta zračna tokova pri prenosu toplote med seboj ločena, prenaša se le toplota, ne pa recimo vonjave.

V zadnjem času se uveljavlja kompaktna naprava – to je toplotni izmenjevalnik s toplotno črpalko – kot dobra rešitev za nizkoenergijsko in pasivno hišo. Običajno je od 4 do 5 kW ogrevalne moči dovolj, da naprava zadosti potrebam po pripravi sanitarne vode, prezračevanju ter ogrevanju in hlajenju prostorov.

Priprava vstopnega zraka

Sistem priprave vstopnega zraka zmanjša porabo energije, zato je smiselno, da ga vodimo skozi zemeljski zračni kolektor. To je cev dolžine približno 50 metrov in premera 20 cm, položena v globino do dveh metrov. V zemeljskem kolektorju se vstopni zrak pozimi greje, poleti pa hladi (razlika je vedno okrog 15 °C) in tako temperaturno pripravljen vstopa v prezračevalno enoto stavbe. Enako vlogo opravlja sistem na slano vodo.

Načrtovanje in stroški

Na odločanje za uvedbo sistema prisilnega prezračevanja z rekuperatorjem vpliva veliko postavk. Prva je izračun potrebne moči sistema. Pomembna je cena sistema, prav tako montaža, vzdrževanje in strošek energije (elektrika, plin, topla voda). Smiselna je tudi garancija, pogostost menjave filtrov in njihova cena, hrupnost sistema in podobno. Zaradi navedenega je potrebno, da nam ponudbo in izvedbo (z navodili in vzdrževanjem vred) naredi usposobljen izvajalec z referencami in garancijo.

Digitalizacija (uvajanje računalnika v nadzor in delovanje stavbe) je pomembna tudi pri rekuperaciji. Centralna enota z elektronskim prikazovalnikom ni pogoj, vendar nam tak sistem omogoča preprosto nastavitev vseh parametrov prezračevanja.

Subvencije Eko sklada

Eko sklad namenja subvencije tudi za vgrad­njo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v novi ali stari stanovanjski stavbi. Znašajo lahko do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema na stanovanje ali hišo. Pri tem mora biti energijska učinkovitost pri vračanju toplote odpadnega zraka vsaj 80 odstotkov. Za vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja (tega za nove hiše ne priporočam) je pogoj vsaj 70-odstotna učinkovitost, subvencija je največ 300 evrov.

Elementi centralnega prezračevalnega sistema

Sistem centralnega prezračevanja je običajno sestavljen iz številnih elementov, ki so med seboj povezani s kanalskim razvodom. Z ustreznim izborom potrebnih prezračevalnih elementov lahko sestavimo energetsko učinkovit in za uporabnika prijazen prezračevalni sistem in dosegamo visoko stopnjo bivalnega ugodja.

Prezračevalna naprava (rekuperator): Prezračevalna naprava je ključni element prezračevalnega sistema. Izberemo jo glede na velikost in zasedenost prostora in mesto montaže. Pozorni smo na energetsko učinkovitost delovanja, izkoristek vračanja odpadne toplote in vlage, glasnost delovanja in preprosto upravljanje.

Kanalski razvod: Kanalski razvod prilagodimo prostorom v stanovanju, mestu rekuperatorja (stanovanje, klet, podstreha) ter načinu zajema zunanjega zraka (streha, fasada, zemeljski kolektor). Kanalski razvod je lahko iz pločevinastih ali plastičnih kanalov, okrogle ali kvadratne oblike. Lahko je v tlaku, za spuščenim stropom, viden v prostoru ali pa v stanovanje vstopa iz drugih etaž (podstreha, klet).

Dodatna oprema: Za ustrezno delovanje celotnega sistema sta pomembna tudi pravilen izbor drugih prezračevalnih elementov (rešetke, ventili, regulatorji pretoka, grelniki, hladilniki) ter ustrezna tlačna uravnovešenost kanalskega razvoda. Sem spada tudi zemeljski zračni ali vodni kolektor, ki pozimi ogreje, poleti pa ohladi vstopni zrak v rekuperator. Prav tako je pomembna toplotna in zvočna izolacija. S toplotno se izognemo temperaturnim izgubam skozi stene kanala in morebitnemu kondenziranju na površini. Izolacija deluje tudi kot zvočna zaščita, saj duši vibracije na stenah prezračevalnih kanalov. Z dušilniki zvoka (vgradimo jih čim bližje rekuperatorju) delno preprečimo širjenje zvoka po prezračevalnih kanalih. S široko paleto dodatne opreme lahko zrak dogrejemo ali ohladimo, dosežemo tišje delovanje ter poskrbimo za ustrezen zajem oziroma vpih zraka v prostor. Z ustreznim in energetsko učinkovitim prisilnim prezračevanjem lahko vplivamo na prihranek energije, poleg tega poskrbimo za zdravje in boljše počutje.