VIDEO: Kako rešiti reklamacije pri gradnji in obnovi? Nasveti tržnega inšpektorja (Dejan Ciringer)

Pozanimali smo se, kako se lahko potrošnik čim bolj zaščiti pred morebitnimi zapleti pri gradnji, kakšne so pravice potrošnikov ter postopki uveljavljanja reklamacij in kakšni so ukrepi tržnega inšpektorata.

Kaj pravzaprav pomeni reklamacija

Za začetek smo razjasnili dejstvo, da reklamacija sploh ni izraz, ki bi se pravilno uporabljal pri zahtevkih. Dejan Ciringer pojasni: »Reklamacija je splošen pojem, ki se je zasidral v javnosti ter ga potrošniki razumejo kot vse, kar je narobe. Dejansko pa reklamacija lahko pomeni tako pravice iz naslova garancije kot pravice iz naslova neskladnosti blaga. Potrošniki res velikokrat nejasno opredelijo svoj zahtevek podjetju, iz katerega je zelo težko razbrati, katero vrsto pravic so uveljavljali pri podjetju.«

Kdaj posreduje tržni inšpektorat

Tržni inšpektorat v osnovi izvaja naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javne koristi, redkeje pa rešuje tudi spore med stranko in podjetjem. Ti primeri so opredeljeni v zakonu o varstvu potrošnikov; na primer, kadar podjetje neupravičeno zavrne zahtevek potrošnika iz naslova neskladnosti blaga, kadar potrošniku pri končnem obračunu od preplačila za blago ne obračuna obresti ter kadar potrošniku brez odlašanja ne vrne kupnine pri odstopu od pogodbe.

V vseh ostalih primerih je za spore pristojno sodišče, na tržnem inšpektoratu pa ne zaznavajo prav velikega števila prijav. Sogovornik razloži: »Posplošeno rečeno gre, kadar pride prijava na tržni inšpektorat, v 90 odstotkih že za spor med podjetjem in potrošnikom. Zakon pa tržnemu inšpektoratu ne daje možnosti posredovanja v primeru spora. Neskladnost mora biti namreč nedvoumno dokazana ter o njej ne sme obstajati spor.«

Dejan Ciringer, vršilec dolžnosti vodje Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Foto: Marko Feist

Kakšne ukrepe lahko izreče tržni inšpektorat

»Kadar so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, je možnost izdaje odločbe, s katero se podjetju naloži, da mora izpolniti zahtevek potrošnika. Zakonsko določeni pogoji pa so sledeči: napaka mora biti nedvoumno ugotovljena, potrošnik mora izvajalca o napaki ustrezno obvestiti, kot že omenjeno tudi ne sme obstajati spor,« ponovno poudari sogovornik.

Kako hitro mora potrošnik ukrepati

Dotaknili smo se tudi časovnih okvirjev, ki jih ima potrošnik na voljo za prijavo napake. Po besedah sogovornika ima potrošnik po odkritju napake dva meseca časa, da o njej obvesti ponudnika, priporočljivo pa je seveda to storiti čim prej. Zelo pomembno je, da se obvestilo izvede v pisni obliki; bodisi v obliki klasične pošte ali tudi SMS oziroma elektronskega sporočila, naslovljenega na uradno objavljen kontakt izvajalca.

Ciringer razloži, da zakon ne loči med očitnimi in skritimi napakami. Bistveno je, da potrošnik o napaki, potem ko jo opazi, čim prej obvesti ponudnika - izvajalca oziroma dobavitelja. Ponudnik ima nato 8 dni časa, da bodisi ugodi zahtevi bodisi v pisni obliki poda odgovor, da se z zahtevkom ne strinja. Potrošnik je dolžan ponudniku omogočiti, da napako pregleda, ne sme pa posega v napako dovoliti tretji osebi. V primeru posega v napako s strani tretje osebe vse nadaljnje pravice odpadejo, opozarja sogovornik. Po njegovih besedah podjetja sicer v želji po dobrem ugledu upravičene napake raje odpravijo v razumnih rokih ter se s tem izognejo sporom in inšpekcijskim nadzorom.

Kako oddati prijavo na tržni inšpektorat

Ciringer razloži, da ima tržni inšpektorat od lanskega leta na spletni strani vzpostavljen interaktivni obrazec, preko katerega je mogoče oddati prijavo z vsemi prilogami ter dokazili, s katerimi potrošnik operira. Prijavo je še vedno mogoče oddati tudi po klasični pošti ali z osebnim obiskom ene izmed enot tržnega inšpektorata v času uradnih ur.

Vsaka prijava seveda še ne pomeni, da bo proti ponudniku uveden inšpekcijski nadzor. Po pregledu vse dokumentacije potrošnik prejme odgovor, kakšne so njegove možnosti in pravice ter kaj naj stori v primeru spora.

Pazljivo pri delu na črno

Iz dela v praksi vemo, da ljudje izvajalca za manjša gradbena dela iščejo v lokalnem okolju preko priporočil, kar lahko privede tudi do izbire izvajalca, ki delo opravlja na črno. Ciringer opozarja, da se morajo potrošniki zavedati, da v tem primeru pravic z vidika nadzornih organov nimajo. Poleg dela na črno je po besedah sogovornika enako problematično tudi poslovanje brez računa, saj opravljanje storitev tako ni dokazljivo. Potrošnike poziva, da pred sklenitvijo pogodbe ponudnika preverijo v javnih evidencah ter na spletu in se ne odločajo za poslovanje na črno. Potrošniki se morajo zavedati še dejstva, da je tudi omogočanje dela na črno prekršek, ki je sicer v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije. 

Tržni inšpektor med drugim pojasni še, kako se potrošnik lahko kar najbolje zaščiti pred morebitnimi zapleti ter spomni na seznam "spornih" podjetij in izvajalcev, ki ga vodijo na spletni strani inšpektorata in je lahko v pomoč potrošnikom pri izbiri izvajalcev. 

Vabljeni k poslušanju celotnega podkasta!